»Vedno bom zagovarjala pravico do svobode združevanja, pravico do svobode izražanja, vendarle pa bi jutrišnje protestnike rada pozvala, naj dostojno komunicirajo, naj gojijo kulturo dialoga.«
»Takrat sem svoji stranki svetovala, naj bo opominsko pismo dovolj, svetovala sem, da se dr. Breclja ne toži, moja stranka je nasvet sprejela, g. Brecelj bi mi bil lahko hvaležen, ker nismo šli v postopke.«
»Z gospodoma, ki jih omenjate, nisem nikoli sklepal nobenih poslov in je žalostno, da samoimenovana KUL-opozicija, ki nima nobenega programa, zdaj prek tega ustvarja neki vtis, da nekaj počne. Ničesar ne počne. Sproža afere.«
»Zaradi takih gospodov smo Slovenci za nekajkrat preplačali avtocestni križ, investicije v zdravstvu, pa tudi na vseh drugih področjih. Lahko bi napisala še kaj o Božu Dimniku in še o kom, vendar upam, da se z njimi ukvarjajo Nacionalni preiskovalni urad ter policija in tožilstvo.«
»Lahko sklepamo, zakaj nas nobena vlada ni poslušala, ko smo zahtevali, da se proti nekomu, s katerim poslujemo, na primer SCT nekoč, Marant, ne ukrepa. Če je bilo transparentno, mora politik odgovoriti, na kakšen način se je družil, kdo je plačal bivanje na jahti ... Marsikateri politiki in predsedniki vlade, levi in desni, se družijo z dobavitelji v zdravstvu, posledice pa potem nosimo tisti, ki se trudimo bolnike zdraviti, in pa bolniki, ki zato prihajajo v slabši zdravstveni sistem.«
»Saj to je tisto grdo, to je zelo grdo, in to me blazno žali kot človeka. Jaz nikoli v življenju ... Poznal sem mnogo bolj pomembne ljudi, kot je Janez Janša, predsednik vlade ene majhne države. Mene to žali, ker sem poslovnež, 30 let sem bil v Švici, in vem, kakšni so kriteriji, to bi bilo amoralno.«