»Disleksija pa je po mojem mnenju samo nekoliko drugačna pamet od splošno veljavne.«
»Brez ljudi, ki jih ni več med nami, naše bivanje ne bi imelo temeljev in naša življenja ne darovanega bogastva.«
»Še tako lep glas, nas opozarja Pavček, ki obvlada raznolike lege, modulacije in bravure, mora biti vedno in vselej tudi glas vesti in odgovornosti.«
»Meni se je zdelo premalo erotike. Preveč sta bila fina, glede na to, kaj se jima je zgodilo, kje sta, ker vesta, kje tičita, da ne bosta šla ne naprej in ne nazaj, in se mi zdi, da bi bil (Vinko Möderndorfer, op. n.) lahko bolj ekspliciten.«
»Meni je bilo pa všeč to, da je avtor šel v poetično noto, ker če bi bilo bolj konkretno, bi bila vidva preveč zemeljska, vidva pa nista zemeljska. Zato se mi zdi dobro, da je vse ostalo v rahlo privzdihnjenem, oddaljenem občutku.«
»Igralec pa, čeprav gre za monoigro, potrebuje režiserja, je dodala in navedla Borchijeve besede, da 'igralec spleza na goro, ki je ne vidi. To goro, njen vrh, vidi šele režiser.'«
»To je človek, ki dela vse stvari iz sebe. Kar pomeni, da ve, o čem govori, da zastavlja svojo življenjsko izkušnjo, hkrati pa tudi svoj temperament, svojo strast. Svojo kreativno vizijo. Vse to dela iz njega velikansko bitje, karizmatično osebo, ki jo goltaš, ki jo gledaš, ki fascinira, ki srka vase.«
»To je zgodba o ljudeh, ki so izgubili stik s pomembnimi stvarmi v življenju, kot je družina. Je film o ljudeh, ki se bojijo spet vzpostaviti ta stik, hkrati pa ga obupno potrebujejo.«
»Je nemirni iskalec in ustvarjalec, katerega upodobitve strasti, izgub, bolečin, ponižanj in iluzij njegovih junakov so se trajno zapisale v slovenski gledališki spomin.«