»Na eni strani absolutna drama začenja dobivati lastnosti epskega in liričnega s tem, da se struktura spreminja.«
»Odmik od dramske konvencije se je zgodil postopoma skozi izkušnjo dela v gledaliških institucijah.«
»Jaz se ne ukvarjam z dobesednim prevajanjem psihodrame v gledališče.«
»To poskušam narediti na različne načine, neinspirativno mi je to početi na obstoječa, klasična dramska besedila.«
»Na neki točki sem čutil ali se pogovarjati o dramskih besedilih ali se pogovarjati o temi, motivu?«
»Še več, uprizoritve, ki so plod snovalnega procesa, ali tiste, za katere so avtorji performativni navdih našli v enem ali celo v več literarnih nedramskih delih, so neprimerno vznemirljivejše, ambicioznejše, uprizoritveno drznejše in daljnosežno pomembnejše za razvoj uprizoritvene umetnosti pri nas.«
»Za promocijo slovenske dramatike doma in v tujini bi bil potreben načrten sistemski ukrep, šele vztrajno, sistematično in dolgoročno delovanje v tej smeri pa bi čez čas zanesljivo zaznalo rezultate in dejanske premike na tem področju.«
»Najbolj sem se bala, da bi bilo to medsebojno obračunavanje z zmerljivkami samo o neizživetih sanjah.«
»Moram reči, da sem od te teme kar prestrašena, zdi se mi, da bi lahko bilo vsaj 1.000 tekstov, vsak odnos je drugačen.«
»Mislim, da je to predstava o dveh posameznikih, ki poskušata pač preživeti v tem trenutku po svojih najboljših močeh, se pri tem tudi malo poškodujeta, zavedno in tudi nezavedno.«
»Za Katarino Morano kot avtorico je sploh značilno to, da v svoja besedila spušča vse generacije, da ljubi vse generacije in da jo zanimajo vse generacije.«
»Da res sledim tekstu, se ne zmišljujem, ne dodajam, ker so vsi tokovi misli, zastranitve in mašila tja, kjer so, postavljeni z razlogom.«
»Vsakič, ko sodelujem z njima, se nekako zgodi, da se mi zdi, da sem teh nekaj mesecev, pa potem še kakšen mesec po premieri, za 15 odstotkov boljši človek: bolj potrpežljiv, bolj sočuten, bolj miren.«
»Da se znaš kdaj v jezik ugrizniti. Da si torej kdaj tiho, da ne izrečeš vsega tega, kar bi ti zdaj v tistem trenutku rekel.«
»Je tuja vrsta nujno tudi škodljiva vrsta?«
»Predstava Jata je tudi izhodišče za razmislek o migracijah, integraciji in nenehnem iskanju boljših pogojev za življenje.«
»Žiga Divjak, mlad in že uveljavljen režiser, z uprizoritvijo Bodočnost potrjuje status enega najvznemirljivejših gledaliških ustvarjalcev tega prostora.«
»S popolnim zaupanjem v gledališče kot kolektivno dejanje ter kot prostor neusmiljene, a obenem nežne kritike človeške nepopolnosti, pripravljen na vsakršno nekonvencionalnost, tudi na preseganje konvencij samega gledališkega dejanja, je Divjak pripravljen umetniško tvegati, hkrati pa ostaja zanesljiv dirigent in navdihnjen ustvarjalec lastnega in pristnega umetniškega izraza.«
»Predstava brez besed po režiserjevih navedbah govori o možnostih in nezmožnostih bivanja človeka kot nebogljenega, a tudi vase zagledanega bitja in drugih bitij na planetu.«
»Osnovna tema je izguba doma, pa tudi pomanjkanje bližine.«
»V drami v prevodu Eve Mahkovic je osrednje osišče zanimanja družinska celica.«
»fantazijo o identiteti in različnosti«
»gre za velik projekt, v katerem se je združilo po šest igralcev iz obeh gledališč.«
»prekleto dobro predstavo, ki je ponudila možnost zareze, možnost rekonfiguracije in vnovičnega zarisa meja tistega, kar umetnost je, in tistega, kar ni, s tem pa dovolj dosledno udejanjala njuno razumevanje gledališča kot družbenega in političnega agensa.«
»vznemirja, provocira, ki vrednostne sisteme nenehno postavlja pod vprašaj, gledališča, ki subvertira nacionalno podstat in tradicijo, gledališča, ki ga ni strah ekscesa, užitka, trpljenja in svobodne ljubezni.«
»simptom«
»kakšne so potrebe na politični sceni, tendence v družbi in podobno«
»ali si ga želimo ohraniti, kdo ga potrebuje, če sploh kdo, in kako naprej«
»Treh predstav brez sodelovanja Evropske prestolnice kulture sami ne bi zmogli izvesti.«
