Ključna beseda: človeštvo

»Ne vem, kako lahko ljudje živijo brez poezije.«

»Sebe reducirati izključno na želodec – nimamo za to možganov.«

»Poezija poleg emotivnega in solidarnostnega momenta, ki ga vsebuje, omogoča na ravni jezika razumeti metaforo.«

»Metafora je pa nujna, če hočeš vzpostaviti komunikacijo, zato ker moraš biti sposoben argumentirati – spoštljivo, ne agresivno.«

»Ne moreš samega sebe prikrajšati za poezijo.«

»Poezija je nekaj najvišjega, kar smo kot človeštvo dosegli.«

»Ne moreš samega sebe prikrajšati za poezijo. Poezija je nekaj najvišjega, kar smo kot človeštvo dosegli.«

»Zato se ne pogovarjamo o nekih splošnih stvareh, ampak tudi o tem, kako ustvarjanje drži pokonci tudi človeštvo, če grem v tako skrajne besede.«

»Srečevanje umetnikov je izjemno dragoceno.«

»Kako ustvarjanje drži pokonci tudi človeštvo, če grem v tako skrajne besede.«

»Stojimo pred Trgom San Sepolcro. Komaj sto ljudi, ljudi, ki nič ne pomenijo. /…/ Čakajo, da spregovorim, a nimam kaj reči. /…/ : to so ljudje vojne. Vojne in mita o njej . . .«

»Oglejte si jih, poslušajte jih, ne razumejo, kaj se dogaja. Ne eni ne drugi. Ne razumejo, kaj jim počnem. /…/ Pred zgodovino sem se že opravičil, vendar moram priznati: slepota življenja v odnosu do samega sebe je presunljiva.«

»Nihče si ni želel prevzeti križa oblasti. Jaz ga bom sprejel.«

»Vendar pa obstaja tudi rešitev. . . Nikakor nisem apokaliptičen, obstaja izhod. Vendar se mora za to človek spremeniti.«

»Mladim bi svetoval, naj bodo lucidni. Pomembno je biti bistroviden in razumeti, da živimo v izjemno nasilnem svetu.«

»In ta nasilni svet ni nasilen samo zaradi vojn, nasilen je tudi zaradi grožnje ekoloških katastrof, zaradi demografskih sprememb …«