Ključna beseda: založništvo

»Slovenska težava danes pa se Ruplu ne zdi več ponudba, ampak povpraševanje oziroma pomanjkanje bralcev.«

»Slovenske avtorje moramo 'izvažati'.«

»Če bo uspel izvoz slovenske knjige, potem se ne bojim zanjo, če bomo omejeni samo nase, pa bomo imeli več in več težav.«

»Glede na to, da je knjižni sejem največja slovenska knjigarna, se bojim, da se bo del ljudi odvadil hoditi na sejem.«

»Če bo prihodnje leto spet v živo, bomo verjetno morali kar precej vložiti v promocijo, morda bomo morali začeti razmišljati tudi o tem, da bi imeli sejem spomladi, ker je večja verjetnost, da je takrat družba odprta.«

»Domačih izkušenj in ugotovitev stroke bomo delili od biblioterapije do vplivov skupnega branja odraslih in otrok.«

»Indeks bralnega zdravja je zasnovan po zgledu razvpitega indeksa splošne sreče.«

»Izkušnje z zanimivo domačo prakso bomo predstavili.«

»Ozrli se bomo po številkah, ki so zaznamovale knjižno produkcijo v preteklem letu.«

»Se bomo dotaknili nekaterih novosti na področju upravljanja avtorskih pravic.«

»Matija Stepišnik ostaja odgovorni urednik, novinarsko ekipo smo v zadnjem času dopolnili in okrepili, naprej gremo tudi v močni marketinško-trženjski postavi, zato sem prepričan, da smo pripravljeni na novo obdobje in nove izzive.«

»To zgodbo z veseljem objavil, le on ne bi smel biti imenovan, ker je bil sila skromen mož.«

»Ne kot senca preteklosti, temveč kot luč in vzor prihodnosti.«

»Hostija slovenskega založništva.«

»Schwentner ni imel časa čakati kupcev, Schwentner jih je lovil. In ne samo, da jih je lovil, izobraževal je tudi kupce in knjigarnarje.«

»Brez Schwentnerja zagotovo ne bi bilo Cankarja, ne bi bilo nikogar od slovenske moderne, ne bi bilo Župančiča, ne Ketteja, ne Murna, Schwentner je povzdignil tudi Ivana Prijatelja.«

»Hvaležen sem za to življenjsko priložnost – delati in živeti s knjigo. Verjamem vanjo. Delo z njo ni bilo lahko, toda knjiga je obogatila moje življenje in upam, da prek mojega dela še marsikatero drugo.«

»Premikal je gore, premikal je nemogoče.«

»To je bogastvo knjižnih vsebin, ki ljubiteljem knjig odpira možnost, da raziskujejo posamične založbe, avtorje, zvrsti ali zbirke in poleg založniške predstavitve lahko preberejo še avtorsko recenzijo, kar gotovo bogati slovenski knjižni prostor.«

»Knjiga je gotovo artikel, ki ga zlahka kupiš prek spleta. Bistveno lažje kot oblačilo. Knjiga je klasičnega formata, o njej si lahko prej nekaj preberem. V času zaprtih knjigarn in splošnih knjižnic se je spletno nakupovanje knjig povečalo povsod. Upam, da v času knjižnega sejma še bolj in bomo založniki vsaj približno nadomestili primanjkljaj zaradi covida-19.«

»Knjigarna v mentalnem smislu deluje povsem drugače od denimo knjižnih polic v trgovskem centru, saj ponuja celovit program. V knjigarno pride bralec, ki ima več časa in se mu ne mudi, pregleda več knjig in razmisli, katero bo kupil. To je mogoče nekdo, ki več desetletij kupuje knjige in ve, kaj išče. Zidane knjigarne kot celovit prostor ponudbe, knjig, knjižne kulture in dogodkov so nujne.«

»Iz krize lahko izidemo samo skupaj. Časi za založniško in knjigotrško panogo so morda najtežji v zadnjih 50 letih.«

»Nihče od nas organizatorjev in strokovnih služb našega partnerja, Cankarjevega doma, ni imel nikakršnih izkušenj s spletnimi sejmi.«

»Spletna prodaja postaja vse pomembnejša, ne more pa nadomestiti izpada prihodkov.«

»Samo s sodelovanjem in povezovanjem, skupnimi projekti smo lahko močnejši.«

»Cenovna politika naših založb je bolj konservativna, popusti so manjši, naši mediji pa so mnogo manj naklonjeni spremljanju knjižnega sejma in dogajanja v panogi nasploh.«

»v letu 2020 nesprejemljivo in netrajnostno«

»Tako rekoč celoten založniški trg se je med koronakrizo sesul. Kupovanje knjig se je zmanjšalo za 90 odstotkov, skrbi pa me, da bo to ob nadaljevanju krize stalnica.«

»Mi delamo z zanosom in delno prostovoljno, zato nismo podvrženi takšnim šokom.«

»Če pogledamo samo knjigarne, pa v Avstriji govorimo o 40-odstotnem upadu.«