Ključna beseda: umrla

»Ne, ne morem, ne morem.«

»Ne vem, kako zmoreš.«

»Po nekaj časa se tvoje telo upre. Sporoča ti: 'Nehaj mi to delati. Nočem jokati vsak dan.' In včasih me je že samo ta misel lahko spravila jok. Da se zbudiš v ponedeljek zjutraj in ugotoviš, da boš cel dan jokala, ker je to pač na urniku - ob tem sem kar bruhnila v solze. 'Ne, ne morem, ne morem,' sem si govorila. Pa sem vseeno zmogla. Ne vem, kako. Tudi Jack mi je to rekel. Komentiral je: 'Ne vem, kako zmoreš.'«

»Fellini me je naučil, da je najpomembnejše od vsega poslušati, preprosto poslušati, kaj govorijo drugi liki. Pa ne smeš se jemati preveč resno.«

»Upam, da je naša družina lahko zgled družine, v kateri drug drugega spodbujamo pri ustvarjalnem procesu, kakršen koli naj že bo.«

»Skušala sem se pač zaposliti z nečim, ker smo bili tam tako dolgo.«

»Del mene čaka, da me Francis zapusti ali pa da umre, da bom lahko svoje življenje živela tako, kot si želim.«

»Nekega dne mi je mož pri zajtrku rekel: 'No, ti bi morala ta film režirati.' To me je silno presenetilo.«

»Žal mi je, da ne morem biti z vami, a sem s svojo materjo, ki ji je ta film tudi posvečen.«

»Zagovarjam individualnost, ne maram preveč modnih trendov. Ko enkrat odkriješ, kdo si, kako si videti in kaj ti pristaja, boš vedel, kaj moraš storiti.«

»Upokojitev pri kateri koli starosti je hujša od smrti. Samo zato, ker dočakaš neko starost, še ne pomeni, da moraš kar nehati delati.«

»Ne vem, kaj bi počela s seboj, če se ne bi gibala ali pripovedovala zgodb ali prepevala. To je bistvo mojega življenja in res imam srečo, da lahko počnem, kar imam rada, in to celo v tem obdobju svojega življenja.«

»Bila je resnična broadwajska legenda. Vedno se je izkazala in občinstva so jo oboževala. V trenutku, ko je stopila na oder, je svet postal vznemirljivejši in sijajnejši.«

»Ne more vaditi drugače kot na vse pretege. Tudi nastopati ne more drugače kot z vsem, kar premore, ne glede na velikost občinstva. Za svoje občinstvo bo na razpolago 101-odstotno.«

»Svojega življenja v gledališču ne bi zamenjala za niča na svetu, kajti gledališče je življenje.«

»Mislim, da nimamo dovolj izvirnih muzikalov. Vem, da sem staromodna, ampak gledališče je prostor, kjer se srečajo glasba, besedila, besede, scenografije in zgodbe. Imela sem srečo, da sem bila v nekaj predstavah, za katere je to držalo.«

»Ena največjih radosti mojega življenja je bila vključitev Chite Rivera v prizor mojega filma Tick, Tick ... Boom.«

»Ne bere kritik, sicer bi Dolores lahko investirala v nekaj vudulutk.«

»V meni sta – in mislim, da v vseh nas – dve ženski: Dolores in Conchita. Conchita je tista, ki pobere se lovorike, veste. Ona nastopa v vseh predstavah, ampak Dolores je tista, ki jo je pripravila do tega. In ona me drži na pravi poti, tako da poslušam Dolores. Upoštevam jo.«

»Revija Zeit jo je nekoč v portretu opisala kot 'kraljico pesniške trme'.«

»Kot so sporočili iz nemške založbe Suhrkamp, je pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in esejistka umrla v ponedeljek zvečer v Berlinu, kjer je nazadnje tudi živela.«

»Danes je za Hollywood žalosten dan. Ne žalujemo le zaradi izgube drage Glynis, ampak tudi za zadnjimi iskricami zlate dobe Hollywooda.«

»Pri teh letih sem videti zelo dobro.«

»Leti naprej, Frannie. Zastor se spušča nad tako bogato, strastno, ponižno in velikodušno življenje.«

»Moram reči, da je zabavno igrati te snobovske starejše dame. Vedno je zabavneje biti nesramen. Poznam takšne ženske, in mislim, da jih lahko posnemam.«

»To ne pomeni, da ne moreš igrati glavnih vlog, ker sem jih. Vendar nisi omejen na igranje samega sebe.«

»V Parizu je prejšnji teden umrla hči Charlieja Chaplina Josephine.«

»Chaplin je Oono O'Neill spoznal leta 1942 in že naslednje leto sta bila poročena.«

»Uradni Chaplinovi biografi navajajo, da je zvezdnik nemega filma ob svoji četrti ženi 'končno našel pravo srečo, oba pa sta našla svojo dušo dvojčico – čeprav je imela Oona samo 18 let, Charlie pa jih je štel 53'.«

»da zasluži podnaslov knapovska saga, saj sega njegov pripovedni lok od začetka 18. stoletja do 2. svetovne vojne in še čez do zaprtja rudnika«