Ključna beseda: tradicija

»Ko se počutiš najbolje, daš vse od sebe.«

»V tokratni kolekciji izstopa francoska baretka za slavnostno odprtje, ki je vsekakor eden izmed najbolj elegantnih in tudi funkcionalnih kosov opreme.«

»Za te športnike je zmaga že samo biti tukaj.«

»Nič ne uteleša Amerike bolj kot modre kavbojke.«

»Iskanje novih rešitev za športni komplet, ki mora združevati eleganco s praktičnostjo, je zame vedno vznemirljiv izziv.«

»Predstavlja enotnost in raznolikost Združenega kraljestva.«

»Cilj je ustvariti obleke, ki našim športnikom dajejo moč, da s ponosom in samozavestjo predstavljajo Indijo.«

»Ko stvar enkrat zabetoniraš, ni povratka.«

»Kaj je tista največja vrednost kraške arhitekture? To je, da iz najbolj preprostih materialov narediš nekaj, kar daje dober občutek.«

»Najboljša prenova je tista, ki je skoraj ne opazimo.«

»Prej bi rekla, da pozitivno.«

»Jaz vidim to zelo pragmatično. Kako želim bivati, zakaj hišo potrebujem? Bom tu bival primarno ali sekundarno?«

»V takih trenutkih začutimo moč skupnosti.«

»Poslanstvo kolednikov ocenila kot izjemno plemenito.«

»Koledniki širite vrednote, kot so medsebojni mir, sočutje, verovanje, ljubezen in upanje.«

»Znanje pa je največja vrednota, ki je človeku nihče ne more vzeti, zato ga moramo ceniti in nadgrajevati.«

»Vsi skupaj imamo težavo, da preveč pojemo.«

»Kaj sploh je kulinarika naših babic? Kdo je ta ženska, ki jo iščemo?«

»Toliko vprašanj, kot jih dobim od laikov, še nikoli nisem dobil.«

»Mogoče grem kupit samo še eno živilo in iz tega res potem nekaj pripravim.«

»Ko pripravljamo dogodke, nikoli ne dobimo točnega podatka o številu udeležencev, ker nam ga naročnik ne more dati.«

»Tujci temu rečejo dogy bag, mi bi rekli vrečka za s seboj.«

»Objekti so posredniki, prek katerih je mogoče ugotoviti mehanizme družbene ureditve. Prek njih lahko razberemo, kako ljudje stvari vidimo in kako tisto, kar vidimo, razumemo.«

»Ima glina tudi terapevtski učinek, saj je zemlja – kar glina pravzaprav je – prvinski element, ki lahko poveže odtujenega človeka z njegovimi koreninami, ga prizemlji. Obenem glina ohranja in izpopolnjuje žlahtne tehnike rokodelstva.«

»Je mogoče tradicijo ohranjati samo tako, da se opominjamo, da si jo je treba nekako zamisliti na novo. Razpoke, tragedije in travme se namreč dogajajo, mi pa se moramo naučiti biti del nečesa večjega od sebe da jih premagamo.«

»Moja mama se je poročila z očetovo fotografijo v Teheranu. Študiral je radiologijo v Švici, in da je mati lahko prišla živeti k njemu, je bila poroka obvezna. Za mojo mamo in njeno versko naravo je bilo življenje v Evropi izziv. Greh je bil povsod. Moj oče je izhajal iz liberalne in sekularne družine. Bil je ljubitelj kulture, likovne umetnosti, klasične glasbe. Moja mama nikoli ni razumela, kako je lahko na primer cenil sliko, ki prikazuje gola telesa.«

»Moja mama je cenzurirala preteklost – oče pa je sanjal o drugačni prihodnosti.«

»Za deklico je bilo to težko in boleče. Ko se je razvijala moja identiteta, sem nosila oba v sebi. Še vedno ju, do danes. Sem rezultat iranskega boja med tradicijo in modernizacijo.«

»Mladi lahko v tem vidijo perspektivo, saj povprečne kmetije samo z osnovno dejavnostjo danes težko preživijo.«

»Zato moramo spodbujati mlade, da ostajajo na domačih kmetijah in nadaljujejo družinsko tradicijo pridelave hrane.«