»Večina skladateljev sedi v sobi samih in nihče ne ve, kako izgledajo. Ljudje so morda slišali nekaj njihovih pesmi, vendar jih nikoli ne vidijo na odru ali televiziji.«
»Vzpostavim neposreden stik z ljudmi. Ne glede na to, ali gre samo za rokovanje ali me ustavijo na ulici in prosijo za avtogram ali pa da nekdo komentira pesem, ki sem jo napisal, ta povezava je zame res pomembna in močna.«
»Mojster je bil mojster; mojster, ki je svoje znanje razširil na vsa mogoča glasbena polja ter so ga prav njegova širina in vztrajnost, pa tudi pogum postavili na piedestal slovenske glasbene ustvarjalnosti.«
»Čeprav ga je njegova drznost nemalokrat postavila v kočljiv položaj, ni obupal in se je z vsem srcem predajal raziskovanju novih oblik izražanj. Zato lahko brez obotavljanja rečemo, da Bojan Adamič še danes velja za enega najraznovrstnejših skladateljev.«
»Tujo kulturo delno še sprejmemo. Saj pravzaprav vsa popularna glasba temelji na ritmih neevropskih kultur. Ko pa je treba vzpostaviti odnos z ljudmi, ki to kulturo gojijo, se odzovemo popolnoma drugače.«
»Umetnost je s tem najprej potrdila, kako velik vpliv na naše vsakdanje življenje in družbene vloge imajo znanstveni izsledki in njihova industrijska realizacija, na drugi strani pa razkrila, da so kognitivni postopki, ki jih uporablja znanost, seveda precej podobni tistim, ki zaznamujejo umetnost, a jih zaradi prevlade čutnega pogosto spregledamo ali celo odmislimo.«
»V takšnem okvirju je treba misliti Opus I. skladatelja, glasbenika in raziskovalca Dreja A. Hočevarja. Gre za nekakšno platformo, znotraj katere se razvija kompozicija, a hkrati v povratni zanki tudi način našega mišljenja glasbe ‒ njenega ustvarjanja, poustvarjanja in poslušanja. Model, ki ga razvija Hočevar, je tako na eni strani kompleksen in preskriptiven, po drugi strani pa odprt, saj ponuja izvajalcu predvsem serijo napotkov, omejitev in odprtih 'poti', po katerih se giblje.«
»Kaj pa vem. En čas se mi je zdelo, da pesem S teboj. To je besedilo Elze Budau, je zelo logična, nobenih atrakcij, klasično, kar mora imeti drama in kar mora imeti pesem, da raste, in potem konec. Ta dramaturgija melodije je bila za nas zelo pomembna, tudi Poletna noč, ki je bila zelo dramatična pesem. Sicer jih nisem imel veliko, sem bolj pisal romantične, bolj zasanjane pesmi. Ene par pesmi je kar uspelo.«