Ključna beseda: razstava

»Glede umetne inteligence se pojavlja tudi veliko strahu, saj najprej pomislimo na znanstvenofantastične filme, a kljub temu jo uporabljamo v našem vsakdanjem življenju. Pomislite samo na medicino, na aplikacije za navigacijo v prometu. Povsod je. Za nas zakonodajalce pa je pomembno, da razumemo, kaj želimo početi z umetno inteligenco in kako naj državljani Evropske unije z njo živimo. Ključno je, da sprejmemo zakonodajo, ki bo imela v središču človeka in ne algoritem.«

»Letos smo se odločili za projekte, ki obravnavajo trajnost, in avtorje, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb, zavržene hrane in onesnaževanja okolja.«

»Ta umetniška dela se ukvarjajo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, umetniki pa prek njih nakazujejo, v kaj vse bi se naša prihodnost lahko razvila, zato je bolje, da se na to bodisi pripravimo bodisi preprečimo, da se to ne zgodi. Velik poudarek je na idejah in te ideje naj ne bi spodbujale samo gospodarstva, temveč ves realni sektor, tudi družbene inovacije, da ozavestijo današnji čas in nanj primerno odgovorijo.«

»Le kulturen človek je zmožen graditi socializem.«

»spominjal na našo častno kulturno zgodovino, katere predstavnik in najvišji vrh je Prešeren.«

»Ko je Prešeren 5. septembra 1846 prispel v Kranj, je za potrebe bivanja najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše, obrnjenem proti Mestnemu trgu, si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica.«

»Delavec pri plavžu, rudar v jami, delavka pri tkalnem stroju, kmet na svoji njivi, učenjak za pisalno mizo, vsi, ki nas je vojna vihra teh časov razmetala po ječah in taboriščih, po brigadah in odredih, in vsi tisti, ki so ob lakoti in preganjanju z nami vred pomagali svet snemati s tečajev stare, ljudskim množicam sovražne miselnosti.«

»Meje lahko vidimo kot prostorske konstrukcije, ovire, ki ustvarjajo razdaljo v bližini.«

»Četudi ljudje živijo v skupnem prostoru, drug ob drugem, jih pogosto fizično in duševno ločujejo prav te meje, ki so se vzpostavile v toku zgodovine, v sedanjosti pa še vedno delujejo kot oprijemljive ali namišljene sledi. V neposrednem dialogu bomo skupaj s širšo javnostjo premišljevali o našem skupnem mestu.«

»Gre za nadrealizem, za živali, ki dobivajo močne humanoidne lastnosti, za ljudi, ki se postopoma spreminjajo v živali.«

»Van Goghovo delo je še posebej vznemirljivo, saj je po nekaterih nedavnih analizah nastalo med njegovim bivanjem v Parizu, ko je pogosto iskal mir in možnost za ponovno odkrivanje malenkosti zunaj prestolnice, in poraja se prav ta občutek.«

»Matissa bodo obiskovalci po njegovih besedah lahko spoznali skozi knjigo del, ki jih je ustvaril v času bolezni. Pri teh je uporabljal tehniko kolaža, svoje oblike vodil od mej prepoznavnosti in enako kot pri plesu komuniciral skozi gib.«

»Delo Kandinskega pa se gledalcu približuje skozi uporabo oblik in barv ter 'urejene eksplozije, sestavljene iz natančnih pravil, kot pri glasbi'.«

»Debele, hrapave in razpokane plasti barve bodo, odvisno od časa v dnevu, jakosti svetlobe in vzorca čipk, metale spreminjajoče se sence, kar potencira slikarkine možnosti za nadaljnjo igro tekstur.«

»S tem, ko je umetnica slike preoblikovala v tridimenzionalne predmete, ki ne morejo več učinkovati kot ploskovita dekoracija, zlita s steno, jih je naredila vizualno, predvsem pa taktilno vznemirljive.«

»Naloga, ki gledalca čaka pred ogledalom slikarskega platna, je dešifrirati enigmo efemernih podob, ki se za trenutek izrišejo na varljivi površini slike, v naslednjem pa morda že izginejo.«

»Raziskovanju materialnosti slike, ki ga tehnika olja na platnu hvaležno dovoljuje.«

»Hofbauerjevo (stripovsko) delo zaznamuje tipična postindustrijska ikonografija, v katero na prepričljiv način vpleta elemente undergrounda, zgodovinskih avantgard in različnih subkultur, a tudi popularne kulture in številnih drugih referenc, s čimer njegovo delo pogosto pridobiva nadrealistične in celo kaj bizarne dimenzije.«

»Njegove stripovske zgodbe, ki jih navdihuje življenje v blokovskih soseskah Novega Zagreba, kjer Hofbauer živi, zaznamujejo nepredvidljivost, intrigantni obrati in svojevrstna misterioznost.«

»Kot so poudarili številni kritiki, se Hofbauerjev bogati opus, ki mu ne manjka mračnjaške duhovitosti in humorja, tako loteva izvirnega tematiziranja številnih protislovij in absurdov sodobnega posttranzicijskega življenja v jugovzhodni Evropi.«

»Lahko rečemo, da je ob tem, da je veliko prodajal, zadržal tiste svoje ljubljenčke. In ravno te predstavljamo na tej razstavi.«

»Buhteče baročno, sublimno trepetajoče, groteskno baconovsko, ekspresivno de kooningovsko. Tizian in Botticelli, Klimt in Schiele, Auerbach in Appel. Pastozna razbrazdana polja in lazurni lebdeči sfumato. Skozi vse te svetove v svoji skoraj vsakodnevni slikarski praksi že petdeset let potuje slikar Ludvik Pandur v iskanju svojega svetega grala, idealne forme lastnega izraza. Včasih, kot pravi sam, ima občutek, da se ji je že približal.«

»Njegova serija fotografij je le njegovo videnje, kajti nihče ne ve in nihče si niti približno ne upa napovedati, kakšen bo jutrišnji svet, ki umira pred našimi očmi. Le eno je gotovo: drugačen bo.«

»Tako radikalno kot človek posega v svoj naravni prostor, so radikalni tudi njegovi posegi v lastne fotografske posnetke. Vse te možnosti je uporabil zato, da je čim nazorneje prikazal lastno občutenje grožnje, ki lahko v bližnji prihodnosti postane resničnost.«

»Tisoči kosov peciva, od portretov, mrtvih ptic, reprodukcij starih mojstrov, orožja, injekcij do okostnjakov, lobanj in seveda tisoče črk, sestavljenih v izjave, ki so tako ali drugače premaknile kolesje družbe in sveta. Krhka razstava izjemnega umetnika močnih misli.«

»Zanimalo nas je, kako se odziva aktualna umetnost na družbeno stanje zaradi epidemiološke krize ter na dejstva, kjer še najbolj izstopata prav strah in negotovost.«

»Tematika umetniških del nedvoumno priča o tem, kako je stanje, ko smo se primorani odpovedati temeljni potrebi človeštva, fizičnim stikom, močno zarezalo v delovanje družbe na splošno in kako le-ta poskuša ohranjati izjemno pomembno aktivno povezanost in solidarnost v družbi.«

»Hkrati razstava odpira vprašanje razmerja med neposredno izkušnjo (umetniških del) v fizičnem galerijskem prostoru in medijsko posredovano izkušnjo umetnosti preko tehnoloških vmesnikov, ki jo omogočajo okna kot nekakšni ekrani.«

»Pri obeh je šlo za poskus spodkopavanja dominantnega dojemanja medija razstave in osredotočanje na mejo med zunanjim in galerijskim prostorom. Intervenciji sta temeljili na prevzemanju in reafirmiranju prijemov, ki idejo nevtralnega praznega razstavnega prostora eksplicirajo in vključijo v sam učinek prostorskega posega.«

»njegovo delo ni avtonomna danost, ki ji je treba urediti primerno okolje, temveč se dogaja prav v napetih in dinamičnih razmerjih med artefakti, prostorom, gledalcem in institucionalnim okvirom«