Ključna beseda: razstava

»Za vrednotenje njihovih del to navsezadnje ni bistveno, pomembnejši, seveda subjektivni, merili selekcije sta bila inovativen pristop in vznemirljivost umetniškega nagovora, kar je prevladalo tudi nad merilom metjejske ustreznosti in v tradicionalne kanone zazrte premočrtne rafiniranosti.«

»Besede v naslovih so tako sopotnice njenega slikarstva.«

»Vse je premešano in prepuščeno gledalcu, da se sam znajde v njih.«

»Njegovo delo se je znašlo na 'napačni strani umetnosti', zato so nacisti njegovo razstavo v Kölnu zaprli.«

»Nekaj njegovih slik pa vključili na razstavo z deli, ki so jih sami smatrali za degenerirano umetnost.«

»Do nedavno smo zmotno mislili, da se za tem imenom skriva moški!«

»Pengov se zlasti ni nikoli izneveril barvi, vedno jo je spoštoval vzporedno z obliko.«

»Tisto sublimno me pri likovni umetnosti iritira in vzburja.«

»Bolje prazna stena, kot pa spoznanje lastne inferiornosti. Kaj hujšega kot to!«

»Povsem na mestu je zaokrožiti razstavo s sporočilom, da bo tudi brez človeka življenje na svetu obstalo in se razvijalo dalje.«

»Med bolečino in blaženostjo.«

»Božični čas je čas miru. Čas, ko se ozremo nazaj in se osredotočimo na družino.«

»S to razstavo smo ga želeli umestiti tja, kamor sodi – med klasike slovenske literature, tako da nobena politika v prihodnje ne bo nikoli v dvomih, ali ga častiti ali ne. Ne pripada ne levim ne desnim, ne pripada samo Šoštanju in ne samo Sloveniji, ampak je to pesnik upora evropskega formata.«

»Kdor je glasoval za, vidi vodo kot subjekt in se vidi kot njen skrbnik. Kdor je glasoval proti, vidi vodo kot objekt in se obnaša kot lastnik.«

»Verjamem, da se tudi Slovenci pridružujemo gibanju za pravice narave. Ne samo za pravico do vode.«

»Moje delo vedno izvira iz lokalnih izkušenj.«

»V delu s študenti smo ugotovili, da bi bilo dobro preimenovati to, kar je bilo v 20. stoletju v modernističnem diskurzu razumljeno kot javni prostor, v skupni prostor.«

»Sodobna umetnost in sodobna družba sta povezani, ena ne obstaja brez druge. Z drugimi besedami, ni važno, kaj je umetnost, važno je, kaj je kultura.«

»poznamo predvsem kot slikarja, ki v brezprostorje slikarskega platna naseljuje abstrahirane reminiscence predmetov, delov človeškega telesa ter nekakšnih hibridnih bitij. Ne izogiba se le jasnosti motiva, temveč tudi barv; čiste barve so pri njem redke«

»rad išče barvne kombinacije, ki ne veljajo za lepe, njegova poteza je na videz nekoherentna, popačitve v otroški maniri pa nas spomnijo na art brutovsko iskanje neobremenjenega izraza«

»Čeprav ob fotografiranju ni imel v mislih slik in kiparskega dela, lahko morda zdaj, ko razstavlja vse troje, razmišljamo o podobnem veselju do opazovanja, čudenja in beleženja sveta okoli sebe«

»Lahko bi šlo za stanovanje babice, kot ga je dokumentiral Boštjan Pucelj ali Tanja Lažetić s fotografijami, mestoma podobnimi Kocjančičevim«

»Pred mojimi očmi se je moralo zvrstiti kar nekaj podob, preden sem doumela, da pri Kocjančiču ne gre za eno samo stanovanje. Gre za stanovanja neznancev, sem izvedela, kjer je umetnik delal kot pleskar«

»S svežo, sodobno likovno govorico je ustvaril osupljiv dialog med barvno materijo oziroma slikarsko površino in iluzijo tridimenzionalnega prostora. V iluziji prostora, ki ga raziskuje, boste srečali živopisne izmišljene slikarske skulpture in nežne krajine.«

»Namen projekta je raziskati družbeno zgodovino turizma in prostega časa po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji ter spreminjajoče se družbene prakse, povezane z urbanizacijo, potrošnjo in potrošništvom.«

»Z vidika družboslovnih raziskav je zanimivo opozoriti na kontrastni družbeni status igre (pravega) golfa (visok družbeni status, športna igra elite) in igre minigolfa (nižji družbeni status, zabavna igra za množice, za delavski razred).«

»Zdi se, da v Jugoslaviji nihče ni igral golfa, prav tako ni bilo golfskih objektov – igrišč in klubov. Šele po razpadu Jugoslavije se je golf pojavil kot šport v razvoju.«

»Van Goghove ciprese so 'verjetno najbolj znana drevesa v zgodovini umetnosti'.«

»Druga svetovna vojna predstavlja najhujši civilizacijski zlom in zločin. Hkrati je večen opomin in nauk vsem generacijam, da se svetovna morija nikoli več ne ponovi. Naša pravica in dolžnost sta, da se takim, tudi najmanjšim poskusom, zlasti pri oživljanju neonacizma, zoperstavimo predvsem z resnico.«

»Iščemo tudi donatorje in sponzorje doma in zunaj, zato da upoštevamo tudi aktualne razmere, ki so krute za vse. Sami ne posegamo v neke ideološke zadeve, kdo je na kateri strani, ukvarjamo se izključno z zgodovino.«