Ključna beseda: premiera

»Če hočemo povedati kohezivno zgodbo, je treba vedeti vse, kar se je zgodilo prej, zato sem o Furiosi pisal od trenutka, ko so jo v otroštvu ugrabili, pa do njene preobrazbe v vladarico. Vsi igralci, scenografi in ekipa so dobili ta integralni scenarij, preden smo začeli snemati Cesto besa.«

»V svojem animiranem prvencu sem želela poudariti plast ljudske pesmi, ki osvetljuje in daje pomen človeški izkušnji soočanja z mračnimi deli naše duše. Vsi se jih raje izogibamo in zanikamo njihov obstoj, a soočenje z njimi nam lahko prinese potrebni dušni mir in psihološko ravnovesje.«

»Svetovna premiera na filmskem festivalu v Krakovu ter teden pozneje projekcija v glavnem programu najstarejšega festivala animiranega filma Animafest v Zagrebu, je lepo priznanje za tankočuten in vizualno izredno bogat prvenec ustvarjalke, ki v drugih vlogah na področju animacije deluje že dobrih petnajst let. To je tudi priznanje za dobro povezovanje na področju animacije med Slovenijo in Hrvaško ter tudi znotraj širše regije, za kar gre velika pohvala Društvu slovenskega animiranega filma.«

»To je tako kompleksna vloga, ima ogromno barv, ogromno nians, karakter je raznolik, besedilo je zelo močno, cel libreto je fantastično napisan. Izziv je za sopranistko vse to pokazati, pokazati to dušo Tosce.«

»Podobno kot v Verdijevih operah gre tudi pri Tosci za klasično dramaturgijo treh glavnih oseb – tragični ljubezenski par in 'moteči' bar(it)on, le da tradicionalni tipi vlog niso enakovredno realistično in psihološko prikazani.«

»To je, da moramo biti v življenju empatični, da moramo razumeti drugačnost in to, da nas drugačnost bogati. To je namreč tisto, kar v današnjem svetu manjka.«

»Resnično smo veseli in obenem ponosni, da smo lahko na koncu prve sezone plesnega cikla prav v Celju videli in doživeli plesno poslastico v produkciji MN Dance Company, Balkan Dance Projecta, Festivala Danceproject Trieste in Festivala Velenje ter koprodukciji GO2025, Zavod Celeia Celje in SLG-ja Celje.«

»nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih, ki so se še leta po vojni borili za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane«

»veliko vprašanje, kako so se ti fantje, ki so jih potem zbrali po 8. oziroma 9. septembru 1943, ko so jih zbrali v teh različnih taboriščih od Tarante, Carbonare do Gravine ... To so bili fantje, ki niso vedeli nič. Bili so v italijanski vojski ali interniranci ali konfiniranci«

»Pred začetkom snemanja sem prebrala kar nekaj knjig. Brala sem tudi ponoči, saj je bil čas do odhoda zelo kratek. Iz dneva v dan me je ta zgodba povlekla, tako da sem komaj čakala, da nadaljujem«

»Film me je zelo presunil, sem se spomnila na svoja očeta in mamo, ki sta bila oba prekomorca. Oče je bil sicer v Bariju rojen in tam kot mlad, 17-letni fant prišel v ta kamp, kjer se je pripravljal za boj v Jugoslaviji«

»Tudi Trdina je naredil točno to. Jaz jih nisem obrnila v današnji čas, nisem jih želela brutalno aktualizirati.«

»Hotela sem ohraniti mehkobo in čarobnost sveta, ki je bil in ki ga morda nikoli več ne bo.«

»Vile, na primer, so že po Trdini zapustile Gorjance, ko so kristjani začeli napadati kristjane. Ostala je le še ena, ki je čuvala njihove zaklade. In potem se je še ta od žalosti spremenila v sneg.«

»Jedro ostaja enako, dodane so nekatere nekoliko mračnejše zgodbe.«

»Zvočno uglaševanje, skupno vokaliziranje ali t. i. 'komunikativna muzikalnost' je pomemben del stika in komunikacije med dojenčkom in odraslim.«

»Zanimiv je že sam nastanek besedila, za katero je dramatik dobil naročilo z dvora Ludvika XIV. z začrtano temo 'turški obred'.«

»Satirično besedilo o častihlepnem in brezkompromisnem meščanskem povzpetniku Jourdainu ... pa prirejevalka Evelin Bizjak v luči današnjega časa dominacije potrošnje bere tudi kot besedilo o razdrobljenem posamezniku.«

»V tej večplastni interpretaciji zgodbe opera raziskuje vlogo ostarelega posameznika v družbi.«

»Sprva je to sprožila očetova globoka ljubezen do oceana in ribolova.«

»Delo s Karmino in Royceom je bilo sanjsko.«

»Samo ena, na videz smešna stvar lahko prepreči, da nam otroke ubijejo tisti, ki so jim orožje položili v roke. Samo ena, na videz šibka stvar, lahko v nas ohranja človeka, in to je ljubezen.«

»Tisti, ki so rojeni v sovraštvu, nanjo nimajo odgovora, molčijo. Nam bo kot družbi uspelo, da ji utrdimo pot ali bomo vedno znova verjeli manipulatorjem in tako zapravili še zadnjo priložnost za preživetje? Bomo rešili ljubezen ali za vedno potonili v sovraštvu? Bomo dovolili otrokom, da se imajo radi ali ne? Komu to ustreza.«

»Svetovno znana in še nadvse priljubljena Mozartova opera Čarobna piščal današnjemu občinstvu ponuja več kot le pravljice, občudovanja vredno lahkotnost visokih koloratur in dunajsko razsvetljensko komedijo.«

»Režiser delo prepleta med klenim meščanskim gledališčem, idejo nove ureditve sveta in igro filozofskih misterijev, obenem pa ne izpusti njenega humornega vidika.«

»Predstava odpira teme, kot so boj med svetlobo in temo oz. med dobrim in zlom.«

»Tukaj pa je tudi ptičar Papageno, ki predstavlja preprostega človeka, nagnjenega k zemeljskim užitkom, s čimer deluje kot nekakšno nasprotje Taminovi plemenitosti.«

»Zdi se, da sta junaka obeh zgodb ujetnika vsak svojega družbenokulturnega konteksta.«

»Naj gre za prepovedano mesto v Pekingu ali za mišjo operno državo, Sou-Čong in Romeo pripadata svojemu okolju.«

»Izhod v nov, drugačen svet od tistega, v katerem sta se rodila, pa ni tako preprost, kot si predstavljata.«