»Z ikonoklastično vajo dekonstrukcije ponavljajočih se gibov razkriva neznansko kompleksnost nasprotujočih si čustvenih vzgibov, ki so v ozadju ustvarjalnega procesa. Nezavedne vsebine se pojavljajo med spominjanjem neizživetih, neuresničenih izkušenj in ustvarjajo sanjsko vzdušje, v katerem umetnica sublimira željo po doseganju popolnosti, dokler ta ne izzveni.«
»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«
»Predstava še nastaja in za zdaj kaže, da bo zanimivo. Je pa v določenih segmentih tudi povezana s tem, kaj je v gledališču resnično in kaj ni, oziroma kaj je resnično med herojema, torej Vitom in mano, in kaj je zaigrano, kar je po svoje vodilni motiv že vseh Herojev doslej.«
»Vzajemnost plesa in javnega okolja postaneta gibanje mesta. Premik v mesto postane premik proti občinstvu. Premik postane gibanje. Gib postane ples. Ukrep postane ples mesta. Mesto pa postane soplesalec.«
»'V tem procesu je ples vzporeden z učenjem, individualnim in kolektivnim, koreografija pa struktura, ki plesalke in plesalce podpira in izziva. Njegovih možnih branj je neskončno – čvrsto in fluidno/spremenljivo hkrati.'«
»Mednje spada tudi zapuščina Avgusta Ipavca, ki nam jo je podaril pred nekaj leti. Gospod Ipavec je upokojeni duhovnik, ki prihaja iz Ročinja. Vsi pa ga poznamo kot skladatelja, njegovo delo je velik prispevek na področju glasbene umetnosti v Sloveniji.«
»V posameznikovem telesu so vpisani gibi nekega življenja. Oblikuje jih njegova svoboda; njegova pravila, način bivanja in pripoved o stvareh, ki se mu zdijo pomembne. S plesom komunicira svojo prisotnost na tem svetu in krpa razdalje do drugih. Ples kot kolektivno dejanje je tako stičišče življenj, ki se v svojem srečanju osmišljajo in gradijo skupnost.«
»Kar koli je v vas, kar koli je okrog vas, kar koli iščete, kar koli se sprašujete, o čemer koli dvomite, kar koli vas zanima, zanima tudi nas.«
»Vendar te transformacije niso nikoli enosmerne, stabilne, zavezujoče, samozadostne – prav nasprotno, lomijo se, se izničujejo, v razpiranju teh razpok, v teh prekinitvah, pa telo začne pripovedovati svojo zgodbo.«
»Izbrani filmi odražajo transformacijo tako v percepciji prostora in časa, kakor tudi v čutenju sodobnega plesa, ki ga že v srži determinira nenehna sprememba. Četrta edicija večera bo zato ponudila novo perspektivo, ki jo lahko poimenujemo kot tu in zdaj; hic et nunc; in je zatorej še posebno dragocena.«
»Večer plesnih solov torej svoje vrste paradoks, saj je v bistvu nenehna izmenjava in sad sodelovanja, tako med ustvarjalci tega večera kot tudi z občinstvom.«
»Letošnji izbor povezuje ples, gibanje in koreografijo z aktualnimi temami, ki se nam zdijo pomembne, kot so tehnologija in telo, izčrpanost, feministično telo in pripovedovanje zgodb, gledalstvo in pogled, pa tudi ples in dekonstrukcija gibanja v zgodovini in do danes, s čimer ponuja različna razumevanja plesne umetnosti. Izbrana umetniška dela ne prinašajo samo somatske razsežnosti, temveč obravnavajo ples kot relevantno družbenopolitično umetnost. Predstavljajo raznolike poetike, krajine, somatske rešitve in gibalne taktike, ki razkrivajo sveže poglede na plesno umetnost v slovenskem kontekstu.«