Ključna beseda: pšenica

»Za organizacijo in izvedbo tega prvega prehoda po humanitarnem koridorju so izračunane vse podrobnosti, vse je preverjeno enkrat, dvakrat in trikrat.«

»Za Ukrajino je pomembno, da zagotovi svetovno prehransko varnost. Medtem ko nekdo, ki blokira Črno morje, jemlje življenja v drugih državah, jim mi dajemo možnost, da preživijo.«

»Želimo kmetom zagotoviti jasnega enega kupca in stabilno ceno.«

»Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev.«

»Hrvati imajo nižjo ceno pšenice in imajo dosti nižjo ceno kruhov oz. pekovskih izdelkov. Mi imamo višjo ceno pšenice in dosegamo višjo ceno kruhov in mlevskih izdelkov na trgu.«

»Nikogar ne želimo siliti, da proda pšenico, ampak bodo blagovne rezerve na podlagi dejanskih ponudb odkupovale pšenico prek javnega naročila.«

»Tako bomo pomagali tako prehranski verigi kot kmetovalcem.«

»Mlini smo prazni. Poskušamo najti surovino, da bomo pokriti vsaj za nekaj mesecev naprej in bomo nato dokupovali jeseni in pozimi.«

»Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico.«

»Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico.«

»Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji.«

»Pametna država si poveča blagovne rezerve. Vendar pa bi morala biti pravila odkupa znana že pred žetvijo, ne med njo.«

»Zavedati pa se moramo, da tudi mlinarjem in živilski industriji ni preprosto, podražitve energentov se močno poznajo tudi pri nas, energija na primer pri hlebu kruha predstavlja kar trideset odstotkov.«

»Vztrajamo, naj bo trg tisti, ki določa ceno.«

»Površine, ki so bile posejane z ozimnimi žiti, so manjše, kot so bile v preteklih letih.«

»Najboljši pridelek so imeli tisti pridelovalci, ki so v februarju pravočasno dognojili, potem pa vemo, da je v marcu suša že močno ovirala rast žit. Vse od tedaj imamo sušo.«

»Zdaj pa rast miruje, tako da pričakujemo zelo majhne pridelke, rastline bodo nizke in predčasno bodo šle v cvetenje. Če dežja ne bo, lahko resnično pričakujemo zelo majhen pridelek.«

»Ta najava je vnesla veliko razburjenja in odprtih vprašanj.«

»Po tej najavi se vse, kar vemo, zmede, vse je usmerjeno k tej visoko najavljeni ceni od pridelovalcev, 400 evrov.«

»Mislim, da bi bilo to iluzorno pričakovati, preveč je še drugih stroškov po vsej verigi.«

»Slovenska pšenica, ki bo na voljo, se bo odkupovala samo na podlagi javnega naročila, ker druge možnosti ni.«

»Država bo prek zavoda za blagovne rezerve odkupila vso pšenico, letos pridelano v Sloveniji.«

»Kmet dobi okoli 200 dolarjev za tono, kar je dobro, ker so stroški pridelave okoli 120 dolarjev, upoštevaje dolgo skladiščenje, ki je bilo prisilno.«

»Železniški promet še ne obratuje na visoki zmogljivosti, do nedavnega smo imeli le 11 vagonov.«

»Izredno visoki so stroški vhodnih surovin, odkupne cene pa ne dosegajo teh rasti.«

»Se pa bojimo, da je vlada s tem ukrepom malo pozna, kajti žetev je že v polnem teku.«

»Tako, da bi sprejeli zakon, s katerim bi določili, da mora biti na ovitku teh živil razrez cen, koliko kdo od končne cene dobi.«

»Menimo, da če bi se cene preveč dvignile, bi vlada morala poseči tudi s kakšno regulacijo marž.«

»Zaradi pomanjkanja skladiščnih kapacitet na primarni ravni in z namenom, da kmetom zagotovijo takojšnje plačilo, so zadruge pšenico primorane prodati sproti.«

»To je pripomoglo k temu, da smo po hektarju želi 5,5 tone, lani pa devet ton, torej enkrat slabši pridelek.«