Ključna beseda: žetev

»Če država ne bo ukrepala, bomo vsi v težavah.«

»Bili smo deset dni na ulicah.«

»Če država ne bo ukrepala, bomo vsi v težavah.«

»Bili smo deset dni na ulicah.«

»Žetev bo v četrtek v pomurskem delu končana, nekaj površin je ostalo še v goričkem delu. Letošnji rezultati žetve so zelo različni, ker so bili tudi zelo različni pogoji.«

»Letošnjo rastno sezono je zaznamovala izredno zgodnja vegetacija.«

»Vsi kmetovalci pa se po njegovih besedah strinjajo, da je odkupna cena prenizka, saj ne pokriva proizvodnih stroškov.«

»Odkupna cena po njegovih besedah znaša od 165 evrov za krmno pšenico do 214 za pšenico kakovosti A.«

»Zahtevamo, da nam država pokrije del izgube. Ministrica je na seji sveta za kmetijstvo obljubila pomoč v višini približno sto evrov na hektar.«

»Ta pomoč znašala okoli tri milijone evrov, kar je kaplja v morje v državnem proračunu.«

»Dvomim, da lahko kje v Evropi najdemo tako kakovostno pšenico in pozneje tudi moko, kot je slovenska. Ker mi imamo na razpolago res miniminimalno pesticidov, gnojila so vsa pod nadzorom, pa tudi ukrepi, ki se izvajajo, so strogo nadzorovani.«

»Ni nujno, da pride kot ukrajinska v Slovenijo. Lahko pride iz katere koli druge države in je že spremenila nacionalnost.«

»Kako lahko iz Avstrije prihaja moka, ki je cenejša, kot je bila lanska pšenica? To pomeni, da je to surovina iz Ukrajine. Ampak ne za Avstrijo, za Slovenijo.«

»Cene ukrajinske moke bodo lahko še nižje, saj se pri tem, kot pravi Karel Pojbič, sledi le načelu 'pod vsako ceno kupi, kolikor daš, daj'.«

»Kdor jih je izvedel pravočasno, bo imel pšenico povprečne kakovosti, kdor ne, pa bo imel precej manjši pridelek in slabšo kakovost.«

»Kar se tiče ukrajinske pšenice, smo pri Mlinopeku vsa leta previdni in ne želimo delati z nobeno žitarico, ki prihaja iz Ukrajine.«

»Smo v Sloveniji priča izredno močnemu vdoru žit iz Ukrajine in črnomorskega bazena, cene so padle, glede na lani tudi za polovico.«

»Bomo verjetno vsi pridelovalci pšenice končali v rdečih številkah.«

»Površine, ki so bile posejane z ozimnimi žiti, so manjše, kot so bile v preteklih letih.«

»Najboljši pridelek so imeli tisti pridelovalci, ki so v februarju pravočasno dognojili, potem pa vemo, da je v marcu suša že močno ovirala rast žit. Vse od tedaj imamo sušo.«

»Zdaj pa rast miruje, tako da pričakujemo zelo majhne pridelke, rastline bodo nizke in predčasno bodo šle v cvetenje. Če dežja ne bo, lahko resnično pričakujemo zelo majhen pridelek.«

»To je pripomoglo k temu, da smo po hektarju želi 5,5 tone, lani pa devet ton, torej enkrat slabši pridelek.«

»Se pa zna zgoditi, da bodo pozne sorte pšenice ob tej previsoki temperaturi prisilno dozorevale, da bodo zrna izpita in bodo zato nižji pridelki in seveda tudi manj kakovostni.«

»Zdaj pa nam je ta toplotni udar veselje pobral. Računam, da bo kompletna žetev v Sloveniji pod povprečjem.«

»Krušna pšenica po 360 evrov na tono, izboljševalka, se pravi nad 14 beljakovin, mora biti minimalno 400 evrov, krmna pa med 300 in 320.«

»Posejali smo pšenico. Toda ali bomo lahko kaj poželi, če bodo okoliščine takšne, kot so zdaj?«

»Samo Bog ve. Delamo po najboljših močeh.«

»Razmere so zelo napete in nejasno je, kaj se bo zgodilo z nami. Niti za uro vnaprej ne vemo, kaj se bo zgodilo.«

»Mislila sem, da bom svoje poslednje dni preživela v miru, potem pa se je zgodilo to.«

»Rada bi prenovila svojo kuhinjo.«