Zdaj govori kmet

»Na Finskem, kjer sem bil, ne poznajo smrtnih žrtev. So profesionalni, imajo strojne sečnje, kjer je veliko manjša možnost, da se zgodi kaj takšnega.«

»A so bili razočarani, da je ni podpisal Zavod za varstvo narave.«

»Če bi bila država in trgovci pošteni,«

»Prvovrstna kmetijska zemljišča gredo v tuje roke, ko se ti enkrat prodaš ali če kmet proda zemljo, ostane samo dninar. Bojim se, da bo glavno besedo imel večinski lastnik. Hlapci na svojem bomo postali, tega se bojim.«

»Protestiramo zato, ker se je iztekel 14-dnevni rok, ko smo zaprosili ministra Novaka, da mu predstavimo naše težave. Dejstvo je, da se pogovarjajo o naši zemlji, o naši lastnini brez nas.«

»V Atene prihajamo, da se borimo za boljši jutri.«

»Vse je zelo drago.«

»Lansko leto je bilo katastrofalno za kmete, nismo pridelali grozdja, nismo pridelali olivnega olja, pridelali smo malo bombaža, a so ga kupili za nič.«

»Dovolj imamo ignorance, dovolj imamo tega, da se s kmeti nihče noče pogovarjati o tem, kaj se bo gradilo na naših zemljiščih.«

»S kmetovanjem ne morem več dostojno preživeti. Zadnjih pet let sem zaslužil le 500 evrov na mesec.«

»Lani nam je Ukrajina z 20 milijoni ton žit zrušila trg žita v Evropi in smo kmetje na ta način utrpeli 500 evrov izgube po hektarju.«

»Stroški pridelave pšenice in ječmena so zelo visoki. Moramo plačati gnojila, pesticide, gorivo – to nas ubija. Stroški so visoki, a kljub temu prodajam po nizkih cenah.«

»V Rim se gremo srečat s politiki, da bi rešili naše težave.«

»Sem več kot 30 let kmet in lahko z gotovostjo trdim, da v vseh teh letih ni bilo niti leve niti desne vlade, ki bi ji bilo za kmeta vsaj malo mar.«

»To je katastrofalno.«

»Počakati moramo, da se voda spusti, preden lahko vidimo celotno škodo. Vendar sem imel izgube pri piščancih, finančne izgube v smislu semen in opreme, tako da je danes res težko.«

»Sebe tu ne morem izpostaviti. Sem oškodovan, ampak ne tako, da ne bi mogel pomagati naprej. Določene kmetije so bile popolnoma poplavljene, odneslo jim je vse. Zato bo pomoč razširjena na celotno območje.«

»Kot da bi zemlja gorela.«

»Bil sem sredi molže, ko se je na dvorišče naše kmetije pripeljal policist. Sem ga vprašal, dober dan, kaj bo dobrega danes. In je rekel, tako z majavo glavo, ne vem, ali je to dobro, ampak vas moram vprašati, a boste vi šli na protest, ki bo v torek v Ljubljani.«

»Meni se zdi smešno, zelo smešno, ker prihajamo spet v neko čudno diktaturo, ali kako se temu reče.«

»Do zdaj me ni bilo na protestih, zdaj bom pa šel.«

»Dežuje povsod po Franciji, v moji pokrajini pa ne.«

»Predvsem v drugi polovici leta se je cena električne energije kar podvojila, če bo tako naprej, upam, da slabše ne bo ...«

»Imamo toliko padca in toliko pretoka, da bi lahko praktično celotna kmetija z elektriko postala samooskrbna z elektriko in verjetno tudi še za nekaj sosedov okoli. Vendar to so investicije, ki zahtevajo tako čas, denar in umestitve v prostor.«

»Upam, da bomo na ravni Evropske unije in v Sloveniji našli način omejiti oziroma narediti strpno gospodarstvo.«

»To je pripomoglo k temu, da smo po hektarju želi 5,5 tone, lani pa devet ton, torej enkrat slabši pridelek.«

»Krušna pšenica po 360 evrov na tono, izboljševalka, se pravi nad 14 beljakovin, mora biti minimalno 400 evrov, krmna pa med 300 in 320.«

»Našli smo jo po naključju. Bila je blatna in smo jo oprali z vodo. Zavedeli smo se, da gre za dragoceno stvar, a nismo vedeli, da ima tako veliko arheološko vrednost. Zahvaljujemo se bogu in ponosni smo, da je ostal v naši deželi, v Palestini, vse od kanaanskih časov.«

»Poglejte, ves moj pridelek koruze je pokopan. Posadil sem pol hektarja. Ves pridelek je izginil.«

»Zaradi hitre ceste bodo izgubili četrtino svojih kmetijskih zemljišč.«