»To je zelo skrb vzbujajoče, saj je letošnja pridelava stroškovno še dražja od lanske zaradi dragih gnojil in zaščitnih sredstev.«
»Dovolila Ukrajini, da se s svojimi 20 milijoni ton pšenice prosto giblje po evropskih tržiščih.«
»Ruši slovenski trg.«
»Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev.«
»Hrvati imajo nižjo ceno pšenice in imajo dosti nižjo ceno kruhov oz. pekovskih izdelkov. Mi imamo višjo ceno pšenice in dosegamo višjo ceno kruhov in mlevskih izdelkov na trgu.«
»Pojavljajo se že različni kupci, tudi iz tujine, kmetje pa bi želeli slovensko pšenico prodati slovenskim mlinarjem, zato jih pozivamo k dogovorom.«
»Če odkupovalci, mlinarji in vlada ne bodo sledili našim predlogom cene in če se bodo pojavili tuji kupci, ki bodo pripravljeni plačati več, bomo tudi kmetje sledili načelom enotnega evropskega trga in prostega pretoka blaga ter bomo prodali tistemu, ki bo ugodnejši.«
»Lani se odkupovalci o tem sploh niso želeli pogovarjati.«
»Cena pšenice je trenutno okoli 400 evrov, medtem ko je bilo lani mlinarjem 200 evrov preveč, da bi toliko plačali za slovensko pšenico. Pšenice po 200 evrov letos ne bo.«
»Ob trenutnih dogodkih pa predvidevamo, da bodo v roku dveh, treh let te kapacitete znova premajhne.«
»Prvi kazalniki kažejo, da je sladkorna stopnja celo nekoliko višja kot lani, količina pridelka pa je, potem ko smo lani pridelali tudi do 100 ton na hektar, nekoliko manjša in predvsem odvisna od lege, tipa tal, zastajanja vode po obsežnih padavinah maja in podobnega.«
»Zato je spravilo počasnejše, saj se sladkorna pesa ne more pobirati na zalogo, ampak se mora sproti odpeljati.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju