»Vesel sem, da lahko gledalci ponovno v živo pospremijo tekme, s tem stopamo korak bližje nogometu, kot smo ga poznali pred začetkom epidemije. Verjamem, da se bo vzdušje postopoma vrnilo na stadione do tistega vrelišča in vesel sem, da bodo otroci, ki bodo prejeli te vstopnice, imeli možnost postati del te čudovite zgodbe.«
»Pri vseh bolnikih, ki so jih zdravili v UKC-ju, smo lahko v pol leta ukinili najmočnejša protivnetna zdravila, pri večini tudi vsa podporna zdravila za organe. Izhod zdravljenja je celo boljši, kot nas je skrbelo na začetku, če primerjam z drugimi vnetnimi sistemskimi boleznimi.«
»Teoretično bi lahko tudi cepljenje pri tej podskupini otrok sprožilo čezmerni imunski odziv. Vsekakor pa si ne bi želeli, da bi znova prišli v stik z virusom, ki bi najverjetneje sprožil ta čezmerni odziv.«
»Verjetno je to povezano z načinom odziva otroškega imunskega sistema v razvoju, ki se lahko tako burno odzove. Kot če bi zadrževal vodo in bi se ta počasi izlivala čez, v nekem trenutku pa jez popusti in pride do velike poplave. Tako je s tem vnetjem.«
»Naš dopis je poziv k streznitvi: kot ni mogoče pričakovati, da bodo delavci v enem tednu naredili normo enega meseca, tega ne moremo in si ne smemo dovoliti pričakovati od otrok in mladostnikov.«
»Pari, ki si želijo zanositi, bi se morali cepiti, saj cepivo ne vpliva na semenčice, medtem ko so prejšnje raziskave pokazale, da okužba s koronavirusom vpliva na semenčice.«
»Nikoli si nisem niti mislil niti predstavljal, da bo oddaja 'živela' toliko let in rasla skupaj s toliko generacijami otrok. In da bodo zanjo v najboljšem skrbeli vedno novi sodelavci, ki pa se še kar naprej trudijo, da bi obdržali in tudi presegli že v njenih začetkih dokaj strogo postavljena vsebinska, sporočilna in izvedbena merila. Upam, da bo še dolgo prisotna. Zaradi malih gledalcev.«
»Tako ga že gledanje Živ žava počasi in z občutkom oblikuje v kritičnega gledalca, ki ve, kaj mu je všeč in kaj ne. Otroci nikakor niso zgolj pasivni opazovalci, temveč so nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo.«
»Ko sem bila majhna, je bila televizija črno-bela, risanke pa redkost. Zdaj so televizije velike skoraj kot filmsko platno, risanke so pisane in na vseh kanalih. Živ žav pa je, od nekdaj, samo eden. In neverjetno srečo imam, da lahko že strašansko dolgo uživam v njem. Kot igralka, prevajalka in režiserka. Uživam kot otrok. Čeprav sem že veliko dekle.«
»Lepo je biti eden tistih, ki učijo risane junake govoriti slovensko. Prijetno, kompleksno in odgovorno delo, saj lahko risanke odločilno vplivajo na otrokov kulturni in jezikovni razvoj in ostanejo globoko v spominu še v zrelih letih.«
»Verjamem, da risanke, ki jih gledamo v zgodnji mladosti, oblikujejo del naše osebnosti in da se lahko vpišejo v biografijo vsake ideje, ki jo ustvarimo pozneje v življenju ali pa vsaj ostanejo prijeten spomin, ki nas spremlja skozi vse življenje.«
»Korona nam je šla na roko v tem smislu, da so bile ulice Ljubljane prazne. Bilo ni nobenega hrupa iz restavracij in lokalov. Imeli smo dejansko takšne pogoje snemanja, kot bi Ljubljana bila studio z najboljšim scenografom na svetu: Jožetom Plečnikom in ostalimi arhitekti.«