»V štirih pesniških zbirkah, romanu, esejih, spisih in govorih se avtorica vrti okoli tem, kot so meje, izguba doma, tujstvo, o tem, kako postajaš tujec; govori o izgubi in iskanju novega jezika, s tem pa tudi vizije novega, humanega reda.«
»Tjaša Železnik je v vlogi od sinove pozornosti patološko odvisne matere in ločenke pokazala 'mentalno disciplino igralke, ki je ni strah ne raziskovanja najbolj temnih plati starševske manipulacije ne najbolj sivih con človeške zapuščenosti in osamljenosti.'«
»Svoje nastope gradila na soigri, ki soigralcem darežljivo ponuja impulze za igralsko prepletanje in dopolnjevanje. S preciznostjo svojih intervencij je omogočila, da dobro podmazani stroj komedije ves čas brezhibno teče, ne da bi zašel v neosmišljeni prosti tek, in vse to zmore le igralec, ki v vsaki novi vlogi združi tudi izkušnje vseh poprej odigranih.«
»Veseli me, da lahko prevajam iz tako čudovitega jezika, kot je litovščina, in da imajo slovenske založbe posluh za litovsko literaturo in izkazujejo čedalje večje zanimanje zanjo. Te nagrade sem strašno vesel in zanjo bi se lahko zahvalil mnogim, ki so mi stali ob strani na moji prevajalski poti, a najbolj sem hvaležen litovskim pesnikom in pisateljem, ki pišejo sijajno literaturo in si nedvomno zaslužijo mesto v slovenskem prevodu.«
»Gre za znak solidarnosti demokratičnega sveta z beloruskim ljudstvom. Je tudi jasen signal beloruskim oblastem, da svet ne bo dopuščal zlorab človekovih pravic in ne bo sprejel tega, kar se dogaja v Belorusiji.«
»Faliran fotograf, faliran literat, nogometni podkaster, amaterski nogometni zgodovinar, oče dveh otrok in mnogih nedokončanih romanov, raziskovalec mejnih stanj v soju polnočne lune, izgubljen v vesolju, v večnem (neuspešnem) iskanju samega sebe.«
»V zmagovalnem sklopu Matjaža Pikala, za cikel pesmi Ameriški sprehajalec pa pesniški jaz poudari razmišljanje o neoliberalističnem sodobnem bivanju, do katerega je tudi kritičen. Vse je zapisano semantično uglašeno in sugestivno, tako da pritegne bralčevo percepcijo.«
»Od tod silna čustva, temperamentne in razgibane podobe, od tod močne, odprte barve, od tod svetloba in napetost, od tod poudarjena erotika, a tudi kontemplacija. Kontrasti so nekaj samosvojega in povsem normalnega za Palčičeve slike, na katerih največkrat lebdeče človeško telo v neopredeljenem, skorajda abstraktnem prostoru išče svoj pravi jaz.«
»Z nagrado želimo dodati vrednost stripovskemu mediju, ki v Sloveniji kljub kakovostni produkciji že več desetletij ni prejemal zaslužene pohvale. Spisek nominirancev pa lahko služi tudi kot bralni seznam priporočenega čtiva.«
»Križnarjevo delo s posnetki, ki nas brez njegove prisotnosti na zelo zahtevnih bivanjskih območjih morda še desetletja ne bi dosegli, razgalja vse bolj vprašljivo in manipulativno medijsko posredovanje.«
»Slovenska filmska zgodovina bi bila brez prispevka Emilije Soklič, ki je s požrtvovalnim delom zagotavljala vso potrebno tehnično podporo prvim produkcijskim korakom, bistveno siromašnejša.«