Ključna beseda: monografija

»Z obema nogama trdno stoji v 21. stoletju. Ne obremenjuje se z nobeno modno umetnostno dogmo, je samouk v najboljšem pomenu besede, s prirojenim občutkom za lepo.«

»Prevladujoči koncept Gaberijevega kiparskega ustvarjanja je obravnava ženske kot telesne, idejne in simbolične forme. Ta se, kot je zanj značilno, odvija v krogu dveh virov navdiha, bibličnega in mitološkega.«

»Monografije eno posebno prednost – tako velike retrospektive, kot jo lahko vidimo skozi eno monografijo, ne more pripraviti nobena galerija na svetu.«

»Ob prvem srečanju s slikarstvom Andreja Jemca – in od takrat je minilo že več kot pol stoletja – mi je ostala v spominu intenziteta gestualnosti, osvobojena v kadru močnega svetlobnega žarčenja.«

»Jemca niso občudovali samo slikarji in pesniki, ampak je v interpretacijah njegovih del ničkolikokrat omenjeno, kako so muzikalna.«

»Termometre, ventile, okvirje, luči. Celo lučke dvigala, komandno ploščo, tam je kos ograje.«

»Zbrali smo številne sodelavce, ki so vsak iz svojega zornega kota predstavili svoje dotikanje Rexa. Svojo vez s to zgodbo.«

»Predvsem so zanimive zgodbe, spomini na to ladjo. Čas največjega blišča je vezan na Genovo, ne na naše območje.«

»Ladja je materializacija te želje, želje po razkazovanju moči, odličnosti, uspešnosti nekega režima.«

»Obstaja možnost, da so kakšni večji deli ladje še vedno na morskem dnu. Zato so potrebne arheološke raziskave.«

»V Arhitekturni biser iz 18. stoletja smo postavili najbolj eminentne kose iz zbirke oblačilne kulture, ki je ena najpomembnejših zbirk našega muzeja. S tem želimo med mimoidočimi vzbuditi radovednost in zanimanje, kaj vse se dogaja za našimi okni in zidovi.«

»Predstavljeni bodo predmeti, ki najbolj določajo naš prostor.«

»Knjiga osvetljuje razdobje med letoma 1918 in 1920 po razpadu Habsburške monarhije in nastanku Države oz. Kraljevine SHS.«

»Delo, zasnovano na bogatem arhivskem gradivu, spominih, znanstveni literaturi in časopisju, je sintetično zaokroženo in temeljno ter izbrušeno ubesedeno.«

»V obdobju neposredno po letu 1945 si je Prešerna prisvojila državna politika in ga predstavljala kot junaka napredne tradicije slovenskega naroda.«

»Dediščina tega prostora je naša skupna identiteta ... Če kot družba svojo dediščino prepustimo pozabi, smo kot družina brez prednikov, osamljeni, tavajoči po brezpotjih in brezbrežju misli, kot človek brez spominov.«

»Delo smo si zastavili kot potovanje skozi čas in prostor, skozi katerega spoznavamo raznoliko kulturno dediščino severovzhodne Slovenije ...«

»Eden od osrednjih namenov pri pisanju te knjige je bil pokazati, kako smo neposredni dediči ljudi, ki so v preteklosti tukaj živeli, dediči prostora z vso kulturno raznolikostjo, ki ga definira in nato povratno definira tudi nas.«

»Kot je ocenil, je imela Kristina Brenkova kot prva urednica Mladinske knjige zelo jasno predstavo o tem, kako se lotiti izdajanja.«

»Za mite o Francu Rihtariču so se na primer izkazali po dokumentih listki, ki naj bi jih puščal v gostilnah, ko naj bi jedel in pil skupaj z miličniki, ki pa ga niso prepoznali, pa zgodbe, da sploh ni bil ustreljen, da še danes živi v Kanadi in podobno.«

»Kazniva dejanja je izvajal tudi v slogu vlom – kraja – delna razdelitev blaga med sodelavce in med ljudi, kot 'jemanje bogatim in dajanje revnim', zato je bil med ljudmi znan kot štajerski Robin Hood.«

»Za umetnostnozgodovinske opise v knjigi je poskrbela Jassmina Marijan.«

»Za kateri si ne bi mogli misliti, da lahko sodelujeta.«

»Na skupnih predavanjih z avtorico opisov v arboretumu prišel do spoznanja, da lahko s sodelovanjem drug drugemu širijo pogled in razumevanje.«

»Poslikave so bile že v tako slabem stanju, da je bil skrajni čas za intervencijo.«

»Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo spoznali, kaj je bil original in kaj je bilo pozneje narejeno.«

»Jubilej je velikega pomena za Šmihel, ki je nekako pozabljena, a izredna lokacija.«

»Sreča za cerkvico svetega Mihaela je v tem, da je bila zapostavljena in je moderni tokovi niso zaobjeli.«

»Sam sem bil presenečen, da je v drugi polovici 19. stoletja to vaško življenje ne le v ekonomskem pogledu, ampak tudi v društvenem pogledu pognalo take korenine, da je bilo tako živahno, da je bil ta utrip neverjetno prisoten. Ni slučaj, da zlasti po osamosvojitvi občine Marezige govorijo o trdnjavi slovenstva v slovenski Istri.«

»Po prvi svetovni vojni je ta dežela doživela italijansko zasedbo in s pojavom fašizma tudi nasilje, teror, kar je vodilo do upornih dejanj.«