»jaz in moja največja sovražnica / se ljubiva / ko trgava meso z najinih skeletov / šklepetava z obglodanimi kostmi / ko nama prihaja / in je nebeško / ampak potem se spet takoj sovraživa / ubijaš me naprej / jaz te koljem naprej / skuhala si moje možgane / jaz sem se zagrizel v tvoje drobovje …«
»… oditi v pokrajino brez rim / brez besed / zgolj v neznano bližino / bo zanimivo // izbrisati se in do kraja izžareti / ugasniti v neznano modrino / bo zanimivo / bo zelo zanimivo.«
»Ne glede na to, koliko v našem društvu govorimo o smrti, je današnja izkušnja dokaz, da nanjo ne moremo biti nikoli pripravljeni. Ležati v krsti mi ni bilo težko, objela me je bela svetloba in čutila sem res veliko veliko ljubezni, ki je napolnjevala celoten prostor.«