Ključna beseda: kratke zgodbe

»Po lastnih besedah je te 'kratke zgodbe' med letoma 1974 in 1980 pisal po končanju daljših romanov...«

»Ker so mi osebno ljubše Kingove 'realistične' zgodbe oziroma zgodbe, ki fantazijski okvir potisnejo v ozadje...«

»Ob dolžini Kingove proze je zabavno brati njegov post scriptum k štirim zgodbam...«

»Nekoč je živela Nina, ki je imela na levi nogi tatu. Bil je lep in bil je za vedno. Ko je umrla, so jo upepelili. Tatuja potem ni bilo več. Ni bil za vedno.«

»Nekoč je živel Tomaž, ki je pisal zabavne stvari. Ravnokar jih bereš.«

»Nekoč je živel Vid, ki je bil slep. To je bilo smešno vsem, razen njemu. No, tudi njemu je bilo malo smešno.«

»Tavanje na mestu, kjer 'je očitno, da ga imajo vsi vrh glave, in sicer dokončno, ker on za razliko od urnega kazalca ni kazal ničesar, ni pomenil ničesar, kar pa je najbolj motilo svet, če je ta svet sploh kaj motilo, seveda, je bilo v prvi in zadnji vrsti to, da je bil za ta svet ništrc, samo hodil je in bil brez vsake vrednosti, tako je prišel tudi čas, ko se je po tem svetu gibal že tako, da ga v strogem pomenu besede sploh niso več opazili […]'«

»Ne potrebujem ničesar od tu.«

»Od življenja ničesar posebnega ne pričakujem, lahko pa mi naredite majhno veselje, uslugo; ne bo vam škodilo, se mi zdi. Vpišite me na seznam ljudi, ki ne želijo, da bi jih klicali. Bi šlo?«

»Lenardič je navsezadnje napisal, kar sta želela napisati že Homer in Beckett, pa je zmanjkalo prodornosti in daru.«

»"Si ti individuum ali skupina," je navsezadnje vprašal nekako mimogrede. "Precej nestabilna zavest," sem približno pojasnil, "v prostoru pa me menda predstavlja ta beljakovinska struktura. Če poznaš prostor in te reči."«

»Pripovedovalci opisujejo svet, kot bi ga videli prvič, oddaljeno, zabrisano, z varne razdalje zunanjih opazovalcev.«

»Plavalec je zgovoren v svoji diskretnosti ter lovi ravnotežje med skritim in razkritim, med umišljenim in izkušenim. Obstane vmes.«

»Kot lik iz zgodbe Zaklonišče, ki se je odrekel 'obema težnjama človeškega bitja, želji po življenju in želji po smislu'; a 'odpoveš se lahko kvečjemu eni in še to le zato, da bi rešil drugo'.«

»Takoj, ko sva jih prebrala, sva vedela, da bomo iz njih ustvarili njegovo poslednjo knjigo. Zanimivo je, da bodo prve zgodbe, ki jih je napisal, izšle v njegovi zadnji knjigi.«

»Za otroke, ki si želijo biti odrasli, in za odrasle, ki ohranjajo otroka v sebi.«

»V zgodbi Pralni stroj se zgodi nenavadna 'nesreča', ko skupina fantov vstavi malega bratca v pralni stroj, z delovanjem katerega jih je malo prej seznanila nič hudega sluteča mati.«

»V zgodbi Bilečanka mama zadavi svojo hčer, ker ji ne more odpustiti, da ji je ukradla številna leta njenega življenja in moža, ki ima oči le za svojo princesko.«

»V zgodbi Divje odlagališče protagonist poleg kavča razseka še svojo roko, ker ga ta spominja na lepe dni, ko sta bila še skupaj.«

»V zgodbi Darilo smo priča nenavadnemu ljubezenskemu trikotniku med žensko, moškim in mesojedo rastlino, ki jo moški sprva kupi kot darilo, a pozneje postane ljubezenski objekt, ženska pa postane darilo mesojedi rastlini.«

»Hadžićeva duhovito prikazuje naraščanje ljubosumja v protagonistki, ki se sooča z nevsakdanjo konkurenco, dokler se ne odloči, da jo vrže skozi okno, a se pri tem ne zaveda, da bo na koncu sama žrtev.«

»Zdi se, da je bistvo enajstih kratkih zgodb, združenih med platnice kratkoproznega prvenca pesnice in prevajalke Kristine Kočan Divjad, ta, da videz vara. V svetu avtoričinih likov nič ni tako, kot se zdi.«

»Vonnegutovo pisanje je preveč kompleksno in bogato, da bi posamične pripovedi ustrezale eni sami kategoriji.«

»Če sta urednika prvi del zbirke smiselno zaokrožila v štiri tematske sklope, sta jih v drugem poimenovala Delovna etika proti slavi in bogastvu, Vedenje, Vodja pihalne godbe in Futurologija.«

»Zgodbe iz Futurologije so do prihodnosti in napredka zelo kritične.«

»Vonnegutu je uspelo plastično ilustrirati mentalno stanje dežele na sončni strani Alp.«

»Zgodbo Harrison Bergeron bi bilo treba umestiti v obvezni šolski kurikulum.«

»Ker je Kozjeglavka knjižna prvenka, toliko bolj prijetno preseneča vanjo vpeta kombinacija izostrenega izrekanja in izrazne askeze.«

»Gre za mikavno, motivno in idejno bogato knjigo, polno presenetljivih poant, ki znajo ne le izvabljati pozornosti, ampak tudi narediti vtis.«

»Tako se vseskozi zdi, da se zgodbe pletejo neobotavljivo, polnokrvno in v samih suverenih zamahih.«