»Mislim, da so ljudje to knjižnico sprejeli nad našimi pričakovanji. Moram priznati, ko smo v knjižnici uvedli kakšne rešitve, ki smo jih videli v tujini, sem bila malce skeptična, kako jih bodo obiskovalci sprejeli, a se je izkazalo, da je bila bojazen odveč. Izkazalo se je, da so to res dobre rešitve, in ljudje so jih posvojili, mogoče tudi na kakšen drug način, kot smo si mi zamislili.«
»To so knjige, ki jih je bral, knjige, ki jih je želel imeti pri sebi, knjige, ki so ga navdihovale. V mnogih so njegovi zapiski, komentarji, označeni odlomki. Vidite lahko, da je več teh knjig povezanih z njegovimi eseji ali romani.«
»Vrednost te knjige je v tem, da ni digitalna, ne more biti preprosto izbrisana. Ko jo držiš v rokah, si je zelo lahko predstavljati osebo, ki jo je držala in prebirala pred 120 leti – in zdaj je tukaj, v mojih rokah. In še vedno bo obstajala sto let od današnjega dneva. Tiskane knjige bodo vedno dragocene.«
»Naša knjižnica je že na pogled drugačna kot druge, že to jo razlikuje, da ni kvadratna ali pravokotna, temveč so okrogle linije, streha je valovita, pa tudi sama stavba, kar ponazarja reko Savo.«
»Knjižnica je dolga 80 metrov, v najširšem delu je široka 20. Če ne bi bilo atrija, bi bilo na sredi precej temačno, zaradi atrija pa je svetlo in ljudje se zaradi tega res dobro počutijo.«
»Mednje spada tudi zapuščina Avgusta Ipavca, ki nam jo je podaril pred nekaj leti. Gospod Ipavec je upokojeni duhovnik, ki prihaja iz Ročinja. Vsi pa ga poznamo kot skladatelja, njegovo delo je velik prispevek na področju glasbene umetnosti v Sloveniji.«
»Z veseljem bomo v našem proizvodnem obratu naredili prostor za starodavne knjige knjižnice Forli, ki je bila v zadnjih dneh poplavljena. Natančnih informacij o številu knjig, ki jih bomo hranili, še nismo dobili, predvidevamo pa, da bi za obdobje dveh let izključno v ta namen dali na voljo dve zamrzovalni komori.«
»Običajno sadje in zelenjavo, ki zori na polju, zamrznemo pri minus 25 stopinjah Celzija v treh urah po pobiranju ali obiranju. Nikoli si nisem mislil, da bo ta hiter postopek uporaben tudi za našo literaturo.«
»S pojavom družbenih omrežij se zdi, da smo izgubili stik s potrebo po globljem razmišljanju in refleksiji, ki sta nujno potrebna za razumevanje kompleksnih tem in izzivov. Prevečkrat se nanašamo na hitre in enostavne informacije, ki jih najdemo na spletu, ne da bi se posvetili branju in raziskovanju ter ravno to lahko privede do površnega razumevanja in napačnih zaključkov.«
»Celo založnik knjigi pravi 'biografija', kar pomeni, da piše svojo lastno interpretacijo. To ni pravo delo. Delo citira, ni pa dnevnik v celoti. Odloči se ponuditi drugačen pogled na temo.«