Ključna beseda: knjižnica

»Poseben izziv je bil, kako v en prostor umestiti 250-letno bogato zgodovino knjižnice.«

»Nastanku župnijskih knjižnic lahko sledimo po ohranjenih delih in arhivskem gradivu.«

»Prevladujejo religiozna in pravna dela. Prisotne so tudi zgodovinske, humanistične in literarne vede.«

»Ena najstarejših knjig v naši knjižnici je iz leta 1774 in to je edini primerek v Sloveniji.«

»Radi bi videli, da bi naša knjižnica postala prostor, kjer se občani srečujejo in družijo, se udeležujejo vse številnejših prireditev in se ob tem zabavajo.«

»Pripravljenih je več različnih predlogov, na ustanoviteljih pa je odločitev.«

»Kako bi bilo treba to knjižnico oskrbovati, da ne bi bila grob znanosti.«

»Povedati moram, da je na dan nesreče plavalo po zraku večje število ožganih listov knjig iz čitalnice, celo do Zmajskega mostu so jih prinesle sape.«

»Človeški ostanki, ki so bili uporabljeni za vezavo knjige, ne sodijo več v zbirke harvardske knjižnice zaradi etično sporne narave izvora in poznejše zgodovine knjige.«

»Pri svojem ravnanju s knjigo nismo izpolnjevali etičnih standardov in smo včasih uporabljali 'senzacionalističen, morbiden in humoren ton'.«

»Dodatno objektivizirala in ogrozila dostojanstvo človeškega bitja, katerega posmrtni ostanki so bili uporabljeni za njeno vezavo.«

»Lahko rečem, da imamo dokumentarno dediščino z vseh delov sveta.«

»Hvaležni smo SAZU-ju, da je dal pobudo. Z veseljem smo jo izvršili.«

»Pekinška mestna knjižnica je medgeneracijskega značaja, je kraj, kjer svoje zgodbe predajaš otrokom in jim predstaviš knjige, ob katerih si odraščal.«

»Terasasta silhueta in drevesom podobni stebri obiskovalca napeljejo k temu, da dvigne pogled in se zazre v daljavo, da vsrka širšo sliko.«

»To je prostor, kjer lahko sediš pod drevesom in prebiraš svojo najljubšo knjigo.«

»Zaradi ljubezni, ki jo ljudje negujejo do knjig, so knjižnice preživele digitalno dobo in imajo zdaj potencial, da lahko dajo nekaj nazaj mestu in njegovim prebivalcem.«

»Knjižnice ne grejo nikamor.«

»Za nas je to zaključek nekih pričakovanj, ki jih je Marjan Brecelj imel ves čas, ko je urejal našo knjižnico. Njegova velika želja je bila, da bi nekoč izšla knjiga o samo kostanjeviških inkunabulah. To je sicer prvi tak strokovno narejen popis v Sloveniji.«

»Delo je bilo prav zaradi tega izjemno zahtevno tudi za prevajanje. Potrebnega je bilo veliko usklajevanja, iskanja kompromisov, predvsem pa sodelovanja.«

»Na novogoriški občini smo z veseljem pristopili k sodelovanju pri nastajanju te knjige. Še posebej pa naj izpostavim, da gre za enega izmed plodov čezmejnega sodelovanja tudi na strokovnem področju.«

»Italijanski strokovnjaki so pripravili to zbirko v slovenskem in italijanskem jeziku, ki prav gotovo bogati ta naš prostor in bo dodatna češnja na torti tudi v okviru Evropske prestolnice kulture, saj se bomo z njo še posebej s ponosom predstavili in pohvalili v letu 2025.«

»Matija Ogrin se je v času restavriranja dragocene rokopisne knjige temeljito poglobil v rokopis in ugotovil, da je verjetno izvod, ki ga hrani naša knjižnica in je bil vseskozi evidentiran znotraj zapuščine dr. Franca Kotnika kot 'Žegarjev Antikrist', delo drugega avtorja oz. naj bi ga pisale tri roke. Zato ga zdaj na razstavi imenujemo Antikrista žulenje, kot je predlagal Ogrin.«

»85 let po tem, ko je izšel izvirnik, ga je po slabi modrosti preobrnil v slovenski jezik – pa ne celotno besedilo, ampak samo 'po tem večem' Matija Žegar zavolj svojih dobrih prijateljev.«

»Sama knjižnica je zelo bogata, v njej so nekatere redkejše knjige, pa tudi tekoča literatura, torej revije in časopisi iz časa zakoncev Tavčar.«

»Kar nekaj knjig je opremljenih z različnimi ročnimi pripisi, opombami in risbami.«

»Kot je v slavnostnem nagovoru poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar, se danes odpira novo poglavje v dolgoletni zgodovini frančiškanske knjižnice.«

»Današnji dogodek je po njenih besedah izjemen in poln simbolike na mnogotere načine; med drugim je bil slovenski jezik prvič zapisan v dokumentih, povezanih z vero.«

»Spomnila je tudi na odprtost frančiškanov na zunaj, kar je omogočalo stike z drugimi jeziki in deželami, slednje je izpričano v številnih dokumentih in knjigah, ki jih hrani omenjena knjižnica.«

»V sodobni Rusiji vidi 'znake' istega totalitarizma, kot je opisan v Orwellovi znameniti knjigi 1984, predvsem pa občuti 'strah, ki hromi'.«