Ključna beseda: izgovorjava

»Krik, najslavnejša slika Edvarda Muncha, je tudi sicer eno najbolj znanih umetniških del.«

»Slikar Edvard Munch je [édvard múnk].«

»Brazilski nogometaš Richarlison se bo ozrl k vam, ko boste v njegovem imenu sklop ch izgovorili s fonemom š.«

»Splošno velja, da lahko soglasnike v njih izgovarjamo na dva načina.«

»Slovensko črkovanje svetovali tudi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.«

»V slovenščini tudi tuje kratice – razen redkih izjem izgovarjamo s slovensko glasovno vrednostjo črk.«

»Dileme, kako se odločiti, jezikoslovci razrešujejo tudi pri aktualnih primerih.«

»Izvirni, nizozemski izgovor je [hêjneken].«

»V slovenščini smo dvočrkje ei izgovorno prevzeli iz nemščine, tako se je ustalil izgovor [hájneken].«

»Besedo izgovorno prevzemamo z e, tako predpisuje tudi slovenski pravopis, čeprav je v izvirniku i: [gínis].«

»Pri prevzetih besedah l izgovorimo l tudi na koncu.«

»Črka c se v španskem jeziku izgovori k, če ji ne sledi ali e ali i.«

»Dvočrkje ei v nemškem jeziku izgovorimo aj.«

»Podstava se končuje na govorjeni samoglasnik, zato jo v sklonu v zapisu in izgovoru podaljšujemo z j.«

»ime teniškega igralca je tako naglašeno na predzadnjem zlogu [kárlos], priimek pa na zadnjem [alkarás].«

»Črkovni sklop ll izgovarjamo lj.«

»Črko j izgovorimo s fonemom h, črka h pa je v španskem jeziku nema.«

»Špansko črko c pred e ali i izgovorimo s fonemom s.«

»Enako pri opernem pevcu Plácidu Domingu [plásidu domíngu].«

»Je prireditev v Tartu? Ne, v Tartuju.«

»Ideja se je porodila ob zastarelem in manj ažurnem obveščanju radijskih govorcev o ustrezni izgovorjavi tujih imen in krajev. Nastal je zaradi potrebe po hitrejšem in bolj interaktivnem obveščanju o dogovorjenem izgovoru.«

»ob zadnjem pregledu konec aprila jih je bilo okoli 2.100«