Ključna beseda: identiteta

»lahko bi sestavil drugačno verzijo iz alternativne zbirke fragmentov; lahko bi se rodil iz drugačnih delov; lahko bi sestavil nekoga drugega«

»Živim kot Japonka, vendar so vedno obstajale rasne ovire in veliko primerov, ko nisem bila sprejeta.«

»Preplavlja me zelo velika hvaležnost, da sem danes res sprejeta kot Japonka.«

»Govori ter piše v lepi in vljudni japonščini. Bolj je Japonka kot mi.«

»Glasno oporekam in spadam v skupino godrnjačev, ki nemočno opazuje, kako se srebrnina in zlatnina selita od skupnega imetja v roke dobrohotnih posameznikov.«

»So ljudje, ki ne gradijo; grabijo in konec.«

»Smo na neki način drugačni od preostalih Slovencev in to v tem smislu, da živimo stalno v stiku z 'drugim', kar hkrati pomeni, da se moraš vseskozi dokazovati, kar pa te konec koncev dela trdnejšega, odločnejšega.«

»Jaz ne prihajam v stik z drugim, jaz sem zraščena v tej mešanici, to je moj svet. Iz njega izhajajo vzroki in posledice mojih izbir.«

»Tako kot Aličina čudežna dežela je tudi gledališče svet, ki ima možnost, da stvari obrača na glavo in me z drobnimi zasuki ter majhnimi presenečenji sili, da začnem razmišljati o samem sebi, o svojem mestu v svetu in o svoji identiteti.«

»Trudili smo se ohraniti osrednji poudarek razstave, ki je usmerjen v raziskovanje družbenih razsežnosti čustev, v soočanje s svojimi ranljivostmi in doživljanje ranljivosti kot nečesa, kar izraža moč, ne šibkost. Sporočilo razstave je, da se moramo pomiriti in sprejeti težke in boleče izkušnje in negativna čustva kot del vsakdanjika, od katerega nam ni treba bežati, temveč ga samo sprejeti.«

»Odnos slednje do kvirovstva v svojem delu naslavljata tudi Marin Håskjold in Christa Barlinn Korvald, ki z instalacijo Ne joči butch v galerijskem prostoru ter na več javnih mestih ustvarjata utopično pokrajino, s katero ponudita zavetje vsem nenormativnim identitetam in telesom, obenem pa prevprašujeta tudi, komu je javni prostor zares namenjen in kakšni so načini, da si ga lahko vzamemo (tudi) zase.«

»Sonja Vulpes se izražanja lastne ranljivosti in stiske loteva na način skrajne razgaljenosti lastne subjektivnosti, s čimer po mnenju kustosov ustvarja neke vrste 'antipod sodobni kulturi selfijev, ki se opira na spolirane fotografske podobe.'«

»S prevpraševanjem krivde se ukvarja tudi Aurélie Bayad: instalacija Angel Kaosa opozarja, da prisotnost besed še ne pomeni nujno spoštljivega in ljubečega odnosa, obenem pa prikazuje, kako razdiralno lahko postane nekaj, kar nam je nekoč pomenilo varnost in uteho.«

»Z rušilno močjo koncev razmerij se ukvarja tudi Karolina Wojtas, ki s fotografijami izmišljenih, a v kontekstu doživljanja morebiti resničnih scenarijev lastne smrti, svoji bolečini in izgubi postavi oltar.«

»Četudi se občutki kolektivne izčrpanosti, nezadovoljstva ali razočaranja v sodobni družbi normalizirajo, to ne pomeni, da so naravni oziroma nesprejemljivi.«

»Ministrstvo bi moralo zavzeti držo do tega projekta.«

»To je fikcija in pravico imajo do tega. Hanibal je zgodovinska osebnost, pa čeprav smo vsi ponosni na to, da je bil Tunizijec ... Kaj pa naj naredimo?«

»Film Fantasy se bo nadaljeval tam, kjer so se Sestre končale: sodobne virđine spoznajo žensko, ki to šele postaja. Naučila jih bo, da je ženska lahko kar koli in kdor koli hoče biti.«

»Če se vsi počutimo zatrte, to pomeni, da smo postali imuni na resnično zatiranje.«

»Ko v ospredje prihajajo ustvarjalke in ženski liki, je pomembno negovati teme, ki odstirajo sodoben pogled na spol in spolno identiteto.«

»Fantasy predstavlja košček v mozaiku novega vala tematik – del omejujočih prepričanj in predsodkov, ki so jih začele razbijati mlade generacije.«

»Robbie sem.«

»Če sem jaz Banksy, potem je čisto vsakdo Banksy.«

»Ne nameravam se opravičevati. To je najhitrejši način širjenja poante, mar ni?«

»Pojdite! Razsuvajte stvari! Zabavajte se! Drugi lahko potem vaše stvaritve spremenijo nazaj. Lahko se jih znebijo.«

»Opominjanje na staro vero, drugo mitologijo z drugim izvorom in drugo kulturno podlago je bil boj za ohranitev identitete v času fašizma na Primorskem. Prav ta postopek fiktivnega pobega v zgodovino z namenom odpiranja vprašanj, ki še danes delujejo pereča in polemična, ustvarja uvid v aktualnost uprizarjanja Bevkove pripovedi.«

»Če hočeš iti naprej, moraš najprej nazaj«

»Opominjanje na staro vero je bil boj za ohranitev identitete.«

»Želimo omogočiti prepletanje različnih generacij.«

»Poezija in branje imata poseben vpliv na življenje, počutje in ustvarjanje.«