»Ker sta beseda in človeški govor medija, za katera imamo razvito neverjetno visoko senzibilnost odtenkov sporočanja na vseh možnih ravneh, sem se kljub bogatim naravnim zvokom Kuronske sipine odločila glasbeno gradivo tkati pretežno iz človeškega govora; avtohtonih izjav, dokumentarne pripovedi, umetniških povzetkov in glasbenih interpretacij.«
»Biografski muzikal Rocketman je najverjetneje 'kriv' za 138-odstotni porast nakupov Eltonove glasbe v prvem tednu po premieri filma.«
»Že vnaprej se je zdelo, da je to tema, ki bo pritegnila veliko ljudi, od ljubiteljev vinilk, zanesenjakov nad glasbo in seveda vse, ki smo odraščali z Jugotonom. Za nas je bil to pojem ne le glasbe, ampak kulture in pogleda v zahodni svet. Zato tudi naslov Vzhodno od raja.«
»Sanje so se uresničile: že leta 1984 sva se sprehajala po Bogovićevi ulici v Zagrebu in si ponosno ogledovala ovitek najinega prvenca, hkrati prvega albuma skupine Dorian Gray. Najin svet je postal brezmejen! Ta občutek zadovoljstva in ponosa, sicer iz drugih, vendar podobnih razlogov, še danes deli z nama velik del jugotoncev.«
»Od 169 LP-plošč v obdobju od 1959 do 1969 jih je kar 127 po žanru pripadalo narodni glasbi, več kot polovica je bilo slovenskih narodno-zabavnih ansamblov.«
»Ljudje, ki ustvarjajo filme, so ljudje, ki jim ni uspelo početi nič drugega, ki jim je spodletelo kot mojstrom osvetljave, kot slikarjem, kot glasbenikom ... Oprimejo se filma, ker je v njem malček vsega. Film je industrija, ne pa umetnost.«
»Ko režiram svoje lastne filme, se počutim, kot da imam v glavi skupino prijateljev, spominov, kako so se stvari lotevali Arnaud Desplechin, brata Larrieu, Wes Anderson, Polanski ... Zame so kot nekakšne usedline, ki mi 'po nesreči' pomagajo biti to, kar sem. Vsi smo iz svojih vplivov skrpani kot zaplate na Harlekinovem ogrinjalu. Res imam veliko srečo.«
»Ne vem, kako izbira svoje sodelavce. Za kemijo gre. Mislim, da se mu zdi, da premorem neko obliko iskrenosti, zato tudi sprejema mojo prisotnost. Najin odnos je kot ples.«
»Moje telo se nehote pogovarja z njegovo glasbo. Moja robustnost, grobost, neposrednost v razmerju z njegovo mehkobo, liričnostjo. Moje mišice v razmerju z njegovo nežno kožo. Slišim ga. Želim mu odgovoriti. Ne samo, da glasba rodi ples. Tudi ples rojeva glasbo.«
»V 25 dneh sem napisal prvi roman. Nisem vedel, ali je dober, zato sem ga poslal bratrancu Goranu Tribusonu v Zagreb. Goran je namreč zelo priljubljen pisatelj. Rekel je, da ni slabo.«