»Ne bo zdravnica? Katerina rada nastopa, stara je deset let, doma se včasih pohecamo, da ne bo zdravnica, da se ne bo preveč 'matrala' v življenju, v Črni gori je pred kratkim nastopila kot slovenska predstavnica med 13 državami.«
»Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj pa mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine ali dve banani.«
»Ne veš, kaj bo. Boriš se, čeprav ne veš, kaj bo, a se moraš boriti! Zavedala sem se, da imam tri otročke, za katere bo treba skrbeti, dala sem vse od sebe zato, da stojim na nogah in se trudim naprej. A bili so trenutki, ko mi je jemalo voljo do življenja …«
»To so neprespane noči, mesece trajajoče tuhtanje, čeprav že dobro veš, da ne zmoreš. A ta sram, da ne moreš plačati, da ne moreš kupiti najosnovnejših stvari … Kljub temu še kar oklevaš, ne zmoreš tistega koraka. Sem mislila, da ga sploh ne bom zmogla. Ti se boriš s tem, traja mesece, čeprav se stanje slabša. Potem pa se zaveš, da je to tvoja dolžnost, zaradi otrok.«
»Je premislek o ideji in realnih zagatah t. i. klasične družine, v kateri se zrcalijo stereotipi heteroseksualnega partnerstva in s tem povezane igre ženskosti, moškosti in starševskih vlog.«
»Z uporabo pojma funkcionalne fiksacije (uporaba predmeta le v skladu z njegovim namenom) v človeških interakcijah in v igranju (družbenih) vlog umetnica razkriva meje, kjer konvencionalna uporaba rutine postane patološka.«
»Umetnik s preoblikovanjem in premeno uporabe materiala po eni liniji preobrača in premišlja stričevo zgodovino, po drugi pa samorefleksivno naslavlja lastno delovanje, ki ga obiskovalki_cu prav tako ponudi v premislek ob hoji po na novo postavljeni premikajoči se in nestabilni parketni površini.«