Citati avtorja Ema Kugler

»Ni kadra, v katerem ni posega sodobne tehnologije, nekatere sekvence so pa kot celota narejene digitalno, 3D-animacije.«

»Drugo vprašanje, ki se ga po njenih besedah film loteva, pa je vprašanje človeške reprodukcije oziroma vprašanje, kaj je tisto, kar sili človeka v reprodukcijo.«

»Omejitev človeškega življenja je večna tema vseh mojih filmov, in če že nimam odgovora na to, kako to preseči, se trudim, da so vsaj podobe v filmu videti, kot da nimajo konca. In upam, da to daje filmu neko odprtost, nedorečenost, neko drugo narativnost podobe.«

»Ni kadra, v katerem ni posega sodobne tehnologije, nekatere sekvence so pa kot celota narejene digitalno, 3D-animacije.«

»Kaj nas določa kot ljudi, kot človeka?«

»Verjetno kombinacija vsega skupaj.«

»Kaj nas določa kot ljudi, kot človeka? Eno je civilizacija kot sistem moči in nadzora, zgrajen skozi čas in postavljen od tistih, ki so bili in ki so še na položaju moči, in ti dejansko določajo človekovo usodo.«

»V toku 'zgodbe', ki jo film razvija, se pokaže, da je največja zabloda človeka njegova iluzija, da je svoboden.«

»Draga moja, zdaj pa stisni zobe, ne jamraj, pa delaj!«

»Užitek, da ustvariš svet, kot ga hočeš, poplača vse muke.«

»O Marija sveta, kako bomo pa to zdaj naredili?«

»Vse, kar potem v filmu je, je tako, kot je napisano v scenariju.«

»Za mene obstajata samo dve kategoriji filmov: dober film in slab film.«

»Uk iz prakse.«

»Kaj nas določa kot ljudi, kot človeka? Eno je civilizacija kot sistem moči in nadzora, zgrajen tekom časa in postavljen od tistih, ki so bili in ki so še na poziciji moči in ti dejansko določajo človekovo usodo.«

»V toku 'zgodbe', ki jo film razvija, se pokaže, da je največja zabloda človeka njegova iluzija, da je svoboden.«

»Kaj je tisto, kar sili človeka v reprodukcijo? Morda družbena prisila, zgolj genetski kod, podobno kot pri živalih, ali pa človekov strah pred smrtjo, pred ničem, pred praznino, ki biva v vseh nas vse od rojstva dalje.«

»Verjetno kombinacija vsega skupaj.«