Zdaj govori umetnik

»Strah vzbujajoč razvoj.«

»To je čisti kult osebnosti.«

»Prepričan je, da gre v umetnosti le še za spektakel.«

»Za Staša Kleindiensta proces slikanja, kot pravi sam, predstavlja neverbalen način poizkusa razumevanja sveta, nekje med mislijo in občutkom, v katerem raziskuje, kako upodobiti neubesedljivo.«

»Sploh ni težave.«

»Moje delo sodobnega umetnika je po naravi parazitsko. Kot parazit se navežem na nekaj, kar že obstaja. Madridski spomenik na primer povežem z idejo španske monarhije, da bi iz mestnega simbola naredil parodijo.«

»Preprosto nisem mogel gledati Tedna umetnosti v Hongkongu in se pretvarjati, da kitajske oblasti niso strle demokracije ter mesta spremenile v vazalsko državico pod nadzorom ... In to zato, ker je priročna lokacija za trgovino.«

»Nisem jim hotel vsiliti odgovornosti tega, da sodelujejo.«

»To je bil objektiven pokazatelj, da v enaki obliki kot prej ne obstajata več. Ampak z zornega kota zaključene narative pa je bilo nujno, da se delo cenzurira in umakne – šele zdaj je zaokrožena umetnina.«

»Vsak se lahko igra z njimi.«

»Obžalujem, da še zadnjič nisem mogel videti brata in mu reči, naj pozabi vse, kar naju je razdvojilo.«

»Svojo umetnost imenujem propaganda, ker verjamem, da vsaka umetnost, ki brani določene cilje, vsebuje elemente propagande.«

»Ljudje se podrejajo, prilagajajo in ne dvomijo o tihih pravilih družbe. Ko jim je rečeno, naj ubogajo, morajo razmisliti o tem, čemu so se pripravljeni podrediti.«

»Težko je, ko si obdan s sivimi zidovi, na katerih je bodeča žica, in ko dolgo časa ne moreš videti obzorja.«

»Izkušnja me je naučila, da se življenje lahko vedno drastično spremeni. Ne smeš obupati, z vsem moraš vztrajati do konca in ostati moraš zvest svoji veri, ne glede na vse težave.«

»Rad imam časopise in ne vem, kaj bi s katalogi«

»Zanima ga ali je v modernizmu 60. let še kaj operativnega v odnosu do današnjega časa.«

»Do pohištva, čeprav formalno zelo podobnega njegovi umetniški praksi pa je bil kot umetnik zadržan.«

»Koreografija«

»The End je njun skupni predlog, odgovor na povabilo za izvedbo študijske razstave.«

»To ni tematska razstava.«

»Kakšen bi postal svet v primeru svetovnega dogodka, ki bi te temelje zrušil? To je tisto vprašanje, ki buri domišljijo marsikateremu umetniku. Priznam, da tudi meni.«

»Videl sem žensko, ki si je ogledovala razstavo in tapkala po kipu, potem pa je stvar padla in se razbila na tisoče kosov.«

»Najina umetnost je prijateljstvo med gledalcem in slikami.«

»Niso bila nikoli razstavljena.«

»Moja mama je čisto prava, dobesedna objemalka dreves. Če greva mimo drevesa, ki ima kakršen koli pomen, se brez izjeme ustavi in ga z neverjetnim navdušenjem objame.«

»Zato sem ustvaril virtualno drevo želja, podobno drevesom, ki jih pogosto pripravi za muzeje in galerije.«

»Nekaj si zaželi. Vošči Yoko Ono za rojstni dan. Posadi drevo. Tako preprosto je.«

»Slovenija je mala in lepa, kakor duše njenih ljudi«

»Osebna zgodba žalostnega Prešerna dovolj žalostna (patriarhalna, pedofilska, alkoholna), da pri vsakokratni novi generaciji razmišljujočih zbuja tisto zdravo aromo nelagodja do pripadanja (kateremu koli) plemenu«