Zdaj govori režiser in scenarist

»Odpuščanje je edini način, da lahko človek odpre novo poglavje.«

»Nemogoče je odpustiti, če ni bilo prošnje za odpuščanje.«

»Čao Bela bo film o najstnikih in za najstnike. Z igralci, posebej mladimi, smo skupaj že več kot pol leta. In res so super. Vsa ekipa komaj čaka, da začnemo.«

»Mislim, da bi bilo dobro stopiti korak nazaj.«

»Obstajala je struktura, ki je omogočala določenim ljudem, da s srbskih pozicij nad Sarajevom za plačilo streljajo na prebivalce obleganega mesta. Prišli smo do določene točke vednosti, od tu naprej lahko slutimo, ne moremo pa kategorično ničesar trditi.«

»Kako je bila struktura vzpostavljena, oblikovana, ne vemo in ne izvemo v filmu. V tem smislu film ne želi biti več, kot je.«

»Pri tako delikatni temi bi želel, da priče pričajo, kot bi to počele na sodišču, samo da je sodišče in razsodnik tu občinstvo.«

»Februarja 2019 me pokliče producent Franci Zajc in me povabi na pijačo nekam zelo na samo, kjer mi pove za fenomen lova na ljudi v Sarajevu. Ne verjamem mu.«

»A Franci je informacije plasiral po korakih. Izkazalo se je, da je v tem razmisleku korak pred mano. Poznal je človeka, ki je bil priča dogajanju.«

»Scenarij, ki ga je Matevž Luzar pod okriljem produkcijske hiše Gustav film začel razvijati leta 2016, izvira iz osebnega opazovanja življenja v edinstvenem okolju rudarsko-industrijskega Zasavja, kjer je druženje v orkestrih, zborih, lutkovnih gledališčih in drugih kulturnih dejavnosti ljudem pogosto pomenilo uteho pred vsakdanjim težkim delavskim življenjem.«

»Filmu prinaša izjemno dodano vrednost, ki jo je bilo vnaprej nemogoče predvideti.«

»Marcello, Munzi in Rohrwacher so dali glas generaciji, ki je bila v zadnjih nekaj letih največkrat povsem preslišana in utišana.«

»Ratko in Tugo sta na straži, sredi desetdnevne vojne za Slovenijo. A okrog njune barikade se ne dogaja prav dosti. Odločita se prirediti majhno zabavo za Ratkov 30. rojstni dan, ob tem pa špekulirata, kje bo čez 30 let njuna novonastala država. Medtem ko se zabavata, ju preseneti nepričakovani obiskovalec.«

»Snemali smo v juniju, prav v tistih dneh, ko se je pred 30 leti dogajala vojna, iz neke simbolike in želje po pristnosti. Čeprav sem bil takrat star šele pet let, se vojne izrazito dobro spomnim, prav tako pa čustva ljudi okoli sebe, ki je trajal še kar nekaj časa.«

»Želeli smo ustvariti film brez sredstev, sponzorjev, naročnikov ali kakršnih koli zunanjih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na njegovo vsebino.«

»Kako to, da imamo toliko materiala, filmov na to temo pa praktično ni. Sklepam, da je to zato, ker nihče ne želi biti političen, temu pa se pri taki tematiki zelo težko ogneš.«

»Še danes ljudje raje snemajo partizanske filme, ker so vloge bolj črno bele in ni dileme, 'na čigavi strani si'. Hecno je, ker so bili leta '91 ljudje precej bolj povezani kot danes in si verjetno niso predstavljali, da bo ta tema kdaj razdvajala.«

»Film, ki ne izbira strani.«

»Kar nas je vse presenetilo, saj gre za veliko številko za kratki film.«

»Zanimala me je moč časa, da zmelje ljudi, da iz njih naredi najbolj grozljive različice njih samih.«

»Gotovo ni naključje, da oba protagonista živita v Sloveniji, a nista Slovenca.«

»Teh dogodkov je bilo več. Če si pozoren nanje, ves čas opažaš novice o tragičnih smrtih; ljudje se utapljajo, zadušijo …«

»V Zeleni knjigi ne manjka iskreno duhovitih prebliskov.«

»Leninov park – zgodba se vrti okrog umora brezdomke v parku v središču mesta, Dolina rož je pa je zgodba o trojnem umoru. Taras Birsa se znajde v klopčiču spletk, kjer postane tudi osumljenec.«

»Vsi skupaj smo doživljali, da je bil film kot panoga deplasiran, postavljen na stranski tir in da je bil prisoten realen strah, kot da želi nekdo ukiniti panogo, ki je sicer v svetu v razvoju.«

»Reginina strast po oživljanju celovitega in zelo človeškega portreta Shirley je bila vidna dobesedno od dneva, ko sva se prvič srečala.«

»To je 'party', novoletna zabava, kjer gre vse narobe in tako ali drugače se potem vsi ubijejo.«

»Prišla je ideja, dajmo vse v eno 'bajto', zaprimo 10,15 karakterjev v eno 'bajto', začnimo zabavo. Zato sem začel pisati, kaj bi se lahko dogajalo, in potem je prišla ideja za film.«

»Scenarij je kar precej nor in težko je bilo najti ljudi, ki bi verjeli v ta projekt. In sva približno pet let z Okornom iskala producente, ki bili pripravljeni v to verjeti.«

»Sem tekal okoli s kamero in tam težil svojim prijateljem, naj igrajo pred kamero in vse te zadeve. Potem sem nekoč Okornu dal kratki film in ga je pogledal in takrat se je vse začelo.«