Zdaj govori igralka

»Definitivno pridejo nevi, ko se sprašujem: 'Zakaj jaz?' Ampak potem si rečem: 'Zakaj ne jaz? Kdo drug pa?'«

»Očitno je, kako strah me je. Ta strah ... Ta nemir ... Časovnica vsega skupaj ... Tudi tako je lahko videti rak.«

»Je vse lepo? NE, ampak je pa iskreno in upam, da bomo, ker to delim, vsi bolj ozaveščeni in informirani o tem, kakšen je rak v resnici.«

»Res se moraš zazreti globoko vase, da se spopadeš z rakom, in takrat najdeš vse, kar si prej globoko zakopala. In odkriješ tudi čudovite stvari. Odkriješ ranljivost, na novo odkriješ svojo vero v ljudi, odkriješ odpuščanje.«

»Kuhamo, da bi nahranili ljudi.«

»Komaj čakam, da vidim Kevina nazaj na delu. On je genij. Je tako eleganten in zabaven, prizanesljiv do napak in ve več o naši obrti, kot bo večina od nas kadar koli vedela.«

»No, to zadnje seveda ni slaba stvar.«

»Čas je, da nehamo razgrinjati rdečo preprogo za tiste, ki zlorabljajo«

»Zares sem vesela, da sem se vrnila v lokal.«

»Film, jasno! Dajte no, to je pa ja samoumevno!«

»Lik, ki ga igram mi je blizu, saj igram igralko Vesno Potočnik, ki se potem znajde v celem tem vrvežu umorov in prijemu Inšpektorja Vrenka.«

»Nabito polna dvorana, ne samo da je dihala s filmom, ampak se je smejala skupaj z njim. Včasih na glas, včasih pa prav pridušeno, kot da bi v smehu gledalci hoteli izbrisati svojo identifikacijo z zgodbo. In na trenutke je dvorana bučala v nadidentifikaciji. Dbest.«

»Svojega dela predstave smo se lotile z raziskovanjem teme na poldokumentaren način, z oblikovanjem lastnega izkustva in opažanj v monologe in scene, prepletene z besedilom Katje Gorečan. Ukvarjale smo se z občutki, ki jih je velikokrat težko opisati, si jih priznati, še težje izreči.«

»Tako dobro se je vrniti!«

»Komaj čakam, da vidim Kevina nazaj na delu. On je genij. Je tako eleganten in zabaven, prizanesljiv do napak in ve več o naši obrti, kot bo večina od nas kadar koli vedela.«

»Kar naenkrat je bila pred mano množica žrtev, dejstvo, ki ponazarja tudi Francijo, ogromno zgodb iz različnih družbenih zaledij in različnih generacij.«

»Radijska igra Slabe ceste me je vnovič navdušila v povezavi s terenskim delom.«

»Mrtvi glasovi Evrope in Amerike, vase zagledana samozadostnost in aroganca tako imenovanega demokratičnega sveta so odgovorni za milijone in milijone smrti v prejšnjem in tem stoletju, za genocide, požgano zemljo, za vselej izgubljene domove.«

»Pogum in ponos je zamenjal strah za lastne materialne dobrine. Tako opevano varnost smo prodali za obrambo pred reveži, ki tako ali tako nimajo nič. In iščejo samo mir. Njihove razseljene duše tavajo in izginjajo, medtem ko demokrati netijo nove vojne. Trkajo se po prsih in štejejo umazane novce.«

»Sodelovanje pri ustvarjanju te radijske igre me je pretreslo na več ravneh.«

»Téma vojne v Ukrajini, ki je postala globalno prisotna nekaj let po nastanku besedila, po mojem mnenju prikazuje intimno doživljanje neke ženske.«

»Bilo je namreč tiste vrste raziskovanje, ki ga imam najraje: po njem imam občutek, da malce bolje razumem ljudi in svet, v katerem živim.«

»Kot kulturnica in borka za pravičnost lahko prispevala k razvoju bolj vključujoče in pravične evropske družbe.«

»Najbolj ostalo to delo, delo, delo.«

»Še vedno k mami v naročje.«

»Ne bi želela hoditi po utirjeni poti. Mojo, ki je bila zaznamovana s filmom, televizijo, mediji in gledališčem, sta oblikovala oče in mama.«

»Ne smemo jih potlačiti, pač pa jih izpovedati.«

»da se žensko včasih sliši le, če kriči«

»Našla človeka, ki se je znašel v deziluziji zahodnjaške kulture, katere imperativ je fascinacija z osebnim uspehom in skrajno individualnostjo.«

»Albee sem je rekel, da je njegovo besedilo napad na družbo, ki je zamenjala resnične vrednote za umetne.«