Zdaj govori igralec

»Zakaj jaz? Zakaj zdaj? Zakaj se mi zdi, da gredo stvari v mojo smer? V nasprotju s kolegi nominiranci se nikoli ne bom naveličal zvoka lastnega glasu.«

»To je narobe iz več razlogov. Malce sem pijan. Mislil sem, da bi se lahko napil.«

»Izjemno zapleten lik.«

»Me vedno ženeš in zahtevaš izjemnost, ki jo potem tudi sam vedno znova tudi dosežeš.«

»Za konec je Murenc izrazil hvaležnost, da je bil eden zadnjih soigralcev Jurija Součka.«

»Ne le ustanovil, z lastnimi rokami sem ga postavil.«

»Današnje skopuštvo je, da si dobrodelen tam, kjer vidiš, da ti to prinaša dobiček. In tega je ogromno. Ta dobrodelnost je tako samo krinka, ki pa verjetno nekomu tudi pomaga, a ni iskrena.«

»Tu notri sem pustil veliko več kot pol svojega življenja, in to res z vsem srcem, bitjem in žitjem ali kako se reče temu.«

»Skratka, igralci si moramo povedati stvari in všeč mi je, kadar sem v zasedbi, kjer si to lahko povemo.«

»Mislim, da bi morali novi sistem začasno ukiniti in poiskati nov pristop.«

»Nesmisel je, da ni na zmagovalnem odru nobenih žensk.«

»To je zmagoslavje absurda in poraz umetnosti.«

»Odraščal sem v državi, ki jo je razdejala vojna. Pri 11 letih sem dneve in noči preživljal v zakloniščih, medtem ko so mojo domovino in moj domači kraj bombardirali. Nikomur ne bi mogel zaželeti takšnega uničenja.«

»Razmišljam o tem.«

»Tako gledalci kot igralci imamo svojo dnevno formo. In se čutimo, absolutno. Tudi publika čuti, ko igralci ne vstopimo zares v predstavo, ko smo na nekakšnem avtopilotu, ko predstava ne živi . . .«

»V zaodrju si rečemo 'dajmo, no' in skušamo ponovno najti stik med sabo in stik z občinstvom.«

»Ko npr. 60. dan po nesreči umre študent prava Numa Turcatti (Enzo Vogrincic), eden od pripovedovalcev zgodbe, je težko čutiti kaj drugega kot splošno sočutje do situacije, enako, kot če bi zaradi poškodb umrl kdor koli drug od njih.«

»Ponosen sem, da sem dodal elemente, ki so navdihnili moje življenje.«

»Film bo o prijateljih, ki delajo skupaj, veselju zaradi čudovitega doma, ki si ga delijo, in o tem, kako lahko ljubezen pomaga premagati vse ovire na poti.«

»Smo v magičnem ateljeju risarja, slikarja, grafika, ilustratorja in profesorja Franceta Miheliča – naše pomembne mednarodne likovne legende.«

»Umetnikov DNK – ki ga je zaznamoval skrajni socialni in družbeni strah prve polovice 20. stoletja...«

»Ta umetnikov DNK ... se pne od študijskega ekspresionističnega obdobja, preko uporniške 'nove stvarnosti' do razcveta umetnosti fantastike...«

»V veliko čast mi je, da danes lahko rečem: Rusija je moja domovina.«

»Depardieu je doslej vse obtožbe zanikal.«

»Nobeni drugi ženski nisem tako pogosto rekel, da jo imam rad.«

»Imam hčerko, ki je ljubezen mojega življenja, morda celo malo prevelika glede na druge.«

»Oba sva, izgleda, optimista glede politike. 40 let si misliš, da bo bolje, potem greš v pokoj in misliš, da bo bolje, še zdaj mislim, da bo bolje.«

»Tisti, ki živijo v svetlobi, so naredili tako, da sonce sije samo na njihovo stran, in tako je logično, da se prej ali slej pojavi nezadovoljstvo tistih na drugi strani, kjer je ves čas tema. Nastane problem, kakršnih imamo v današnjem svetu veliko, ko so eni na temni in drugi na svetli strani, vmes pa je zid moči, ki je že načet.«

»Kaj naj rečem spletu? Hvala za ogled. Ne vem, počaščen sem. Resnično me preseneča.«

»Mama mi pove, kaj lepega zapišejo na omrežjih.«