Zdaj govori civilist

»Nisem se bala dela na kmetiji, je bila pa to težka odločitev«

»Nisem se bala dela na kmetiji, je bila pa to težka odločitev.«

»Prav velika škoda je, da ne moremo imeti lepih stvari in da je vse skupaj trajalo manj kot eno uro.«

»Policija ne obvladuje nadzora naše meje, policije je premalo in dejansko je meja postala prepustna. Vojska bi morala priti nazaj na meje in bi bila slovenska meja veliko bolj zavarovana.«

»Otroci so vso pot jokali, lačni so bili.«

»Cele družine bežijo brez česar koli, brez hrane, brez denarja,«

»Po eksploziji sem stekla sem, ker sem tukaj najela kavarno. Vse je uničeno, ostalo ni ničesar od stekel, oken in vrat. Vse, kar vidim, je uničenje, strah in groza.«

»V takšnih trenutkih narediš, kar pač lahko. Obnašal sem se, kot bi se vsak Francoz.«

»S tem res ne dosežejo nič, razen zmede v mestu, nič več. Ni prav, da ovirajo voznike. Ideja je odlična, ampak način je zame preveč radikalen.«

»Strah nas je, zaradi hrupa in tresenja hiše nismo spali že 24 ur. Bojimo se, da bomo ostali brez vode in hrane ter zdravil za očeta, ki ima sladkorno bolezen.«

»Danes sem bil obsojen na smrt.«

»To mesto dejansko postaja mesto za elito, za ljudi z denarjem.«

»Sicer ne živim v središču mesta, pač živim in delam tukaj, in po toliko letih, tik pred upokojitvijo sem, životariš s svojo plačo. Pa delam v šolstvu. In naj to kdo komentira, kakor hoče.«

»Protest se je organiziral ob drugi obletnici nasilne evikcije avtonomne tovarne Rog, ki je skoraj 16 let obstajala in zavzemala svoje mesto v družbi, kar so varnostniki družbe Valina in policija storili pod pretvezo, da v objektih Roga ni bilo nikogar.«

»Protestira pa se tudi proti splošnim visokim stroškom bivanja v Ljubljani in podrejanju mesta interesom turistov in kapitala.«

»Ne vem, kaj se je zgodilo po tem. Da je bil moj oče ubit, sem izvedel od strica.«

»Vojaki so prišli in me v obraz poškropili s solzivcem, nato so me izvlekli iz avtomobila.«

»Da je bil moj oče ubit, sem izvedel od strica.«

»Res nas je strah, da bo naša država izgubila demokracijo in da gremo v smeri diktature zgolj zaradi enega človeka, ki se želi rešiti svojega sojenja.«

»Naša zgradba je uničena. V njej je bila trgovina, zdaj ni več ničesar.«

»Zmrznil bom, kaj je narobe z vama?«

»V Saskatoonu nekako nisem mogel okrevati in pozabiti na to, kar so mi storili tisto januarsko noč.«

»Moj oče je obkrožil 'ne'. Moja mama je stala zraven in vprašala, kaj se bo zgodilo, če obkrožijo ne. Rekli so, da nič.«

»Še nikoli nisem videl česa takega.«

»Tako je vroče, da se je zaradi vročine pregrel požarni sistem v službi in nastal je kratki stik.«

»Poletela sem z glavo naprej in drobci so mi zadevali telo. Ves prostor se je rušil. Nato sem pristala na tleh, ne vem, ali zavestna ali nezavestna.«

»Napad opisal kot 'pekel'.«

»Svojemu možu sem že povedala, naj me pokoplje za hišo, če umrem.«

»Rusi ne spreminjajo svoje taktike. Videli smo že, kaj se je zgodilo v Mariupolju in Severodonecku, zato se v Slovjansku pripravljamo na vse mogoče scenarije.«

»Moj mož je zaradi kapi prikovan na posteljo. Nimava kam, ne zbežati ne oditi. Sediva in čakava.«