Zdaj govori civilist

»Moj mož je zaradi kapi prikovan na posteljo. Nimava kam, ne zbežati ne oditi. Sediva in čakava.«

»Vozilo me je zadelo in padel sem pred tovornjak. Vojak me je pretepal s svojo puško, a sem se branil in ga odrinil. Nato je začel streljati name, a mi je k sreči uspelo zbežati.«

»Talibani so dosegli glavni trg. Letalske sile ga bombardirajo.«

»Vsi so na ulicah, navdušeni. Vsi imajo zastave in vrti se glasba.«

»Težko je, sploh če imaš psa, da greš na sprehod«

»Nič ne moreš vnaprej načrtovati, ker je vedno nepredvidljivo«

»Ta je malo posebna pomlad, kot je tudi življenje zdaj posebno«

»Ta protest mi je kar super, sem ga videla na Facebooku, sem rekla, da moram priti pogledat, se tudi strinjam z vsem, kar piše. Malo sem razočarana nad vsem, kar se dogaja, ampak poskušamo z delom, normalnim življenjem iti skozi to in upamo, da nam bo uspelo ter da se ne bo vrnilo čez nekaj mesecev, ko bodo dopusti mimo.«

»Čudovita je, navdušena sem nad njo.«

»Po mojem sporočajo en tak tihi punt, ker mislim, da se to ne dogaja prav pogosto v naši republiki Sloveniji in kontradiktorno ukrepom, ker se ljudje ne smemo zbirati v večjem številu kot 10, na nekem avtobusu jih je lahko 50, na nekem mestnem trgu pa največ 10 ali manj. Zdi se mi zanimiva inštalacija, manjkajo take stvari še kje, želel bi si jih še več.«

»Prosim, ne ustrelite me, pravkar sem izgubil mater.«

»Storil bom vse, kar mi bodo naročili.«

»Trenutno situacijo je ena od sogovornic označila kot 'živo katastrofo, ker to že vse predolgo traja'.«

»To je pretirano, da zaprejo, odprejo, pa spet zaprejo, to ne gre nikamor.«

»Počutim se, kot bi bil v filmu.«

»Protestom smo se pridružili, da bi končali vojaško diktaturo.«

»Na videz. Kitajske.«

»Kdaj bo tega konec?«

»Mislim, da gre za sistemsko volilno goljufijo.«

»Saj jo imam.«

»Naj živi Libanon!«

»Sem introvertiran, prosim, spoštujte moje meje, o katerih govorim.«

»Prosil, naj ga spusti, ker ne more dihati.«

»Biti punktlih pomeni priti dve minuti prezgodaj.«

»Ahmed, poglej, ta ograja nas loči od naših vasi in mest.«

»Ahmed, poglej ptice.«

»Rusijo smo prepustili tatovom, zdaj je čas, da jo spet vzamemo zase.«