Zdaj govori avtor knjige

»V času uredniškega sestanka 3. oktobra 1991 me je v pisarno poklical direktor Televizije g. Janez Čadež ter me v strogi konspirativnosti obvestil...«

»Po zmagi Liberalne demokracije Slovenije na volitvah se je v oblastnih krogih razpasla navada...«

»Takoj po začetku seje je predsednik Lojze Peterle vstal in s stene za svojim hrbtom snel Titovo sliko...«

»Če človek nekaj počne, fajn, da to počne na polno.«

»Veva, da sem pozer in od tod tudi naslovnica, ki je namenoma taka, da namiguje, da naša ali moja zatečena eksistenca temelji na neki pozi.«

»Knjiga seveda ni priročnik, si tudi nikoli ni domišljal, da bi to bila neka zdravilna literatura.«

»Če pa se nekdo počuti podobno, pa mu bo lahko, če ne drugega, odleglo.«

»Pogled v usodo posameznikov je bila metodološka izbira in hkrati nujno dopolnilo za razumevanje kompleksnih in dolgoročnih vprašanj.«

»Narodni dom ni več samo relikvija, temveč postane kristalna krogla, iz katere lahko napovedujemo prihodnost Evrope.«

»To je človek, ki dela vse stvari iz sebe. Kar pomeni, da ve, o čem govori, da zastavlja svojo življenjsko izkušnjo, hkrati pa tudi svoj temperament, svojo strast. Svojo kreativno vizijo. Vse to dela iz njega velikansko bitje, karizmatično osebo, ki jo goltaš, ki jo gledaš, ki fascinira, ki srka vase.«

»Smrt fašizmu.«

»Želel je biti svoboden umetnik in se ni želel podati po očetovih stopinjah.«

»Želel je biti učen gosposki kmetovalec, ki je boljši od drugih.«

»… Prepričan sem, da danes lahko, morda celo moramo povedati vse zgodbe, brez jeze in razgretosti, ne da bi kaj zamolčali ali prikrili, ne da bi nepojmljive zločine, ki se jih kot potomci sramujemo, ki nam povzročajo neprespane noči, poskusili kakor koli omiliti.«

»Resnično upam, da bo družba imela pogum za spopad s tem. Nehati moramo gledati stran.«

»Tako bo, kot da bi prebival v lepem hotelu.«

»To bo nekaj najbolj bizarnega.«

»Člani kluba bodo hranili njegov ego.«

»Ne silim vas, da tole grozljivo zajetno knjigo preberete od začetka do konca. Svetujem vam, da jo berete kot Biblijo, odprete jo lahko kjer koli, pa bo vedno dramatično in napeto. Jamčim. Vedno ravno koga ubijajo. Vedno ravno kdo beži. Vedno ravno iščejo morilca. Vedno ravno načrtujejo rop stoletja – ali pa popoln zločin.«

»Da bo mera polna, Štefančičevi bombastični viziji pa zadoščeno, nazadnje, med več sto obdelanimi predstavniki filmskega noirja, obdela še številne sopotnike noirja, med drugim Hitchcocka, klasične vesterne in celo – če se s tem strinjamo ali ne – muzikale, melodrame in romantične komedije tipa Adamovo rebro, Pojmo v dežju in Pismo neznane ženske.«

»Malo nenavadno je, mislim, da ta knjiga prihaja zelo pozno.«

»Vseeno pa je bila po mojem mnenju pogumna ženska; in zato sem o njej hotel napisati knjigo.«

»Nikoli niso ničesar obžalovali. Enako je bilo z mojo babico. Nikoli. Enako z mojim dedkom. Nikoli.«

»Ali je legitimno poročati o nenaravni smrti Pauline Bast – Drolc, o okrutni obravnavi, ki je je bila v Hrastovcu deležna od jugoslovanskih partizanov?«

»Toda prepričan sem, da danes lahko, morda celo moramo povedati vse zgodbe, brez jeze in razgretosti, ne da bi nepojmljive zločine, ki se jih kot potomci sramujemo, ki nam povzročajo neprespane noči, poskusili kakor koli omiliti.«

»Moje dogodivščine v Hollywoodu in skrivna spolna življenja zvezd.«

»V zadovoljstvo in čast mi je, da lahko v svoji pisateljski karieri delim njegovo zgodbo z vami.«

»Prvi Slovenec, ki je apalaško pot prehodil.«

»Knjiga je obenem tudi osnova za njegov nov projekt, ki je, kot je dodal, povezan s slovensko transverzalo.«

»zamolčani rodoljub«