»Siže operete, ki jo je prvič izvedla dramska skupina KUD Ivana Cankarja 31. marca 1951 v Žalcu, nam s svojo glasbenodramsko zasnovo v zaporedju treh dejanj že v prvem dejanju naslika idilično življenje sredi neokrnjene narave slovenskega visokogorja.«
»Tako se zdi aktualna, tokrat že tretja uprizoritev Planinske rože pod glasbenim vodstvom Slavka Magdića in v režiji Matjaža Latina v mariborski operni hiši morda spet dobra priložnost, da tudi nove generacije pobližje spoznamo raznolikost glasbenega opusa Radovana Gobca – skladatelja, ki se zdi veliko več kot zgolj avtor številnih partizanskih zborov in ponarodelih množičnih pesmi, ki jim še danes s ponosom prisluhnemo.«
»Navdih dobim kjer koli, tudi na cesti. Ko vidim določen izraz, lahko tudi popolnoma naključne osebe, ki se me dotakne, ga narišem. Morda bom tudi po tem pogovoru dobila neki impulz, ki ga bom morala izraziti.«
»V 25 dneh sem napisal prvi roman. Nisem vedel, ali je dober, zato sem ga poslal bratrancu Goranu Tribusonu v Zagreb. Goran je namreč zelo priljubljen pisatelj. Rekel je, da ni slabo.«
»ki s svojo praznino, s svojim neobstojem izpričuje osnovo koncepta kot vzrok samega nastanka dosjejev ‒ popolno odsotnost nacionalne zavesti in z njo povezane mitologije, nacionalnih herojev ali herojskih bitk, skratka tistega, kar so preostale balkanske nacije preživele že v 19. stoletju, umetniki pa obudili v začetku 20. stoletja«
»Njene domiselne upodobitve so za gledalca močna izkušnja, h kateri verodostojno dodaja bolj kot ne filozofsko preizpraševanje človeške eksistence v ključnih življenjskih fazah, zaradi česar učinkujejo nanj še silnejše.«
»Rembrandt je bil prvi umetnik, ki je v svoja dela resnično ujel svet okoli sebe, tako kot to danes počnejo uporabniki Instagrama.«
»Noben umetnik ni ustvari toliko portretov kot Rembrandt. Slikal je člane svoje družine, prijatelje, šel je na ulice, na podeželje, dovolil nam je celo vstopiti v svojo spalnico, kjer je ležala njegova bolna žena.«
»Bil ni samo velik umetnik, ampak je utelešal tudi kompleksnost Alzacije, njene dvojne kulture. Predstavljali smo si ga večnega, zdaj pa nas je zapustil.«
»Naslova sem se domislila že pred 15 leti, a ga nisem nikoli uporabila. Pred nekaj leti mi je umrla mama in prejokala sem več kot prej v celotnem življenju. Zdelo se mi je, da je zdaj primeren čas, da uporabim ta naslov.«