»namigujejo na generično in spremenljivo moč umetnosti; so kot nekakšni talismani, žive entitete, z magično sposobnostjo vplivanja, preoblikovanja posameznika in s tem celotnega sveta.«
»osrednjo pozornost namenja iskanju barvnega in tonskega ravnotežja med figuralnimi liki in papirnato osnovo, ki ga doseže predvsem z odvzemanjem barv in močnih kontrastov. Tekstura kože in oblačil se na večini posnetkov preliva v papir. Gledalec zato ne more več razločiti, kateri fragmenti so originalni in katere je ustvaril s posebnimi učinki novih tehnologij, kaj je površina telesa in kaj papir«
»Njegova razsežnost se je omejila na dvodimenzionalno ploskev ostro zašiljenih črt, v katere so se ujeli glasni vzdihi neuslišanega umetnika ter nemi molk žalosti, skrit za klovnovsko masko bolečine.«
»Preudarna postavitev del s premislekom o specifikah galerije in njene neposredne okolice tvori premišljeno celoto, gledalce spodbuja k razumevanju onkraj estetskega in jih želi usmeriti k razmisleku o vprašanju dostopnosti in namembnosti galerijskih prostorov.«
»Do potankosti premišljeni in mojstrsko izvedeni estetski kiparski izdelki so namreč hkrati tudi podporne skulpture, umetnica pa nam s sugestivnimi detajli prišepetava možne načine njihove uporabe.«
»Ne gre za pozive k neodgovorni ali pa morda pretirano angažirani uporabi razstavnih eksponatov, temveč umetnica skozi subtilne geste in rušenje ustaljenih kodov galerijskih navad v zvezi z motrenjem umetniških del predlaga drugačne poglede in širše razumevanje vloge in naloge prostorov umetnosti ter njihove družbene odgovornosti.«
