Tema: Gledališka predstava

»Poskušali smo se čim bolj približati dokumentarnosti, kar je za igralce, okužene z gledališčem, težko.«

»Beckettovo besedilo enodejanke Konec igre je apokaliptično, pri čemer je režiser de Brea apokalipso definiral kot človekov občutek nemoči.«

»A prav sredi te tragičnosti se skriva tudi komika, ki smo ji želeli slediti v tej tragikomediji.«

»Gre za precej revolucionaren pristop, saj predstava ne poveličuje žrtev holokavsta in grdi agresorja, ampak je zelo intimen spomin na holokavst.«

»Gre za izjemno zanimivo predstavo, zato ker govori o holokavstu na drugačen način. Ne govori o taboriščih, ampak o spominu na holokavst. Ukvarja se z našimi interpretacijami, s politično korektnostjo. Vesel sem, da sem lahko naredil to predstavo, saj je to drama, ki prinaša nek nov pristop k pripovedovanju zgodovine.«

»Predstavo odlikuje izjemna kolektivna igra ansambla, ki se razteza od igralske discipline do prepuščanja nalogi...«

»Boleče in poetične podrobnosti, ki so jih avtorji in izvajalci našli in ustvarili pri uprizarjanju tega arhaičnega besedila...«

»Slavi gledališko svetlobo, slavi gledališki reflektor.«

»Osrednje gibalo gledališke iluzije vodi vektorska energija.«

»Rosaura po spletu okoliščin prispe v daljno deželo Poljsko: Za sebe zdaj že vem, da dejanja več naprej ne grem.«

»Jezik je po besedah Katje Pegan izjemno pomemben, še posebej pri monodrami.«

»Igralec pa, čeprav gre za monoigro, potrebuje režiserja, je dodala in navedla Borchijeve besede, da 'igralec spleza na goro, ki je ne vidi. To goro, njen vrh, vidi šele režiser.'«

»Se giblje v polju kriminalke.«

»Civilizacijsko smo te stvari tako grdo prikrili, da se moraš z igralcem res spustiti v zelo fer analitičen proces, da bi to pokazal.«

»Zanima ga realnost, ki je boleča, namen komedije pa po njegovem mnenju ni samo zabavati, ampak 'z ostro in globoko kritično ostjo zarezati v mentalni vzorec človeka'.«

»Najprej sem rekla, joj, ne vem, če si bom zapomnila toliko teksta.«

»Tekst je odličen, brezčasen. Vsaka umetnost, ki je dobra, je univerzalna in brezčasna.«

»Meni je bilo tako, kot da nisem toliko časa ne igrala, da nisem že toliko časa v pokoju. V bistvu sem čutila, kot da sem včeraj nehala igrati. Nič mi ni bilo težko, ni bilo nič novega.«

»Želel sem delati, da sem med ljudmi, prijatelji, ne da sem ves čas doma in sam vadim. Da delam predstavo s prijatelji, to pomeni polno življenje.«

»Ves čas sem jokala, ampak ko sem prišla na vaje, sem padla v drug svet. To me je rešilo.«

»Ta ljubezen med njima je tako življenjska, seveda se tudi prepirata. Če ni ljubezni, nisi živ.«

»Seveda ljubezen do svojega partnerja, pa tudi ljubezen do vsega, ne glede na politično usmeritev. Mene to ne zanima, pomembno je, da je človek dober.«

»Vedno je prisotna trema, to se ne spremeni, temu ne ubežiš. Če le ni prevelika, je prav dobro, da je je malo.«

»Življenjska zgodba mehanika Pištija Gajaša se nadaljuje.«

»Potem ko se je že lepo navadil življenja v zaporu, so se vrata nekega lepega dne nepričakovano odprla ... Gajaš mora ven, na svobodo! Zunaj pa ... Povsod same omejitve.«

»enakovrednejši odnos«

»Igra, v kateri se nič ne zgodi.«

»Zdi se, da se odvija naravno kot življenje samo.«

»Prizadeva si prikazati, da poraz in zmaga ne samo, da nista nič usodnega, ampak da je usodnejše, kaj se je kdo iz njiju naučil in kako poraz ali zmaga krepita vse v takšno ali drugačno soočenje vpletene strani.«

»Boj, takšen ali drugačen, je enak.«