Tema: Frankfurtski knjižni sejem

»V Frankfurt se vrača Salman Rushdie. Zelo veseli me, da bo prišel Salman Rushdie. Tu je bil pred nekaj leti. Po lanskem atentatu nanj se bo prvič pojavil v javnosti in več dni preživel v Frankfurtu. Hvaležen mu je, da si upa.«

»Frankfurtski sejem se vse od prve postavitve, leta 1949 v cerkvi svetega Paula, zavzema za demokracijo in raznolikost.«

»A verjamem, da bomo tudi tu našli rešitev. Verjamem, da bomo lahko sebe, Slovenijo ter njeno kulturo in literaturo v najboljši luči predstavili mednarodni javnosti.«

»Če želite pomagati kako drugače, razmislite o povabilu slovenskega avtorja z najbolj prizadetih območij na svoj festival ali omogočite bivanje slovenskemu prevajalcu ali uvrstite slovensko knjigo, ki je na čakalnem seznamu, v program vaše založbe. Vse to šteje. Knjige lahko kupite tudi na spletnih straneh slovenskih založb, založniki pa jih bodo sami razdelili šolam, domovom za ostarele in drugim bralcem. Vsaka knjiga šteje.«

»Pahorjevo 108 let trajajoče življenje je pravzaprav zgodovina v malem.«

»Tisti, ki smo imeli pri tem določen delež, nismo bili celo leto o ničemer vprašani. Zato to obžalujem in se mi zdi pravzaprav tragedija, če ga res ne bo na tem sejmu.«

»Kritičen sem do tega početja. Mi smo tudi našo razstavo pripravljali v tem duhu. Spomin na Borisa Pahorja je večen in mora takšen tudi ostati, zato ne razumem tovrstnega umika.«

»kar najbolj mogoče uspešen«

»Razvijati misel v lastnem jeziku pomeni tudi to, da si slišan ter prispevaš k raznolikosti in enakovrednemu sodelovanju v razvoju evropske in svetovne misli.«

»Tako se ustvarjajo mostovi, ki so bistveni za skupno evropsko prihodnost, povezujeta pa nas tudi skupna kultura in umetnost.«

»Slovenija se bo kot častna gostja letos na FKS-ju predstavila z osrednjim geslom Satovje besed.«

»Nemške založbe pa so doslej najbolj pritegnili slovenski avtorji romanov, kot je Drago Jančar.«

»Slovenski avtorji, ki so že zdaj zelo znani v tujini, kot je na primer Slavoj Žižek.«

»Vsaj polovica knjig, ki so mi v življenju največ pomenile, je bila napisana v jezikih, ki jih sam ne razumem.«

»Biti tukaj je privilegij.«

»Današnja Španija nima veliko skupnega s Španijo tistega časa.«

»Vendar pa knjižna stroka potrebuje tudi fizična srečanja, izmenjavo in komunikacijo.«

»Nismo v letu 2019.«

»S promocijo slovenske literature na mednarodnih trgih bo slovenska knjižna ustvarjalnost postala vidnejša, bolj cenjena in prepoznavna v kontekstu drugih nacionalnih literatur.«

»Cilj projekta je med drugim ustvariti spodbudno poslovno okolje, ki bo slovenskim založbam omogočalo razvoj poslovanja v smeri internacionalizacije in boljše prodaje na tujih trgih.«

»Letos nam je uspelo, poleg posebne ponudbe za mednarodno knjižno branžo in festivala branja, frankfurtski knjižni sejem na splet pripeljati tudi kot politično platformo in omogočiti, da je potekala nujno potrebna razprava.«

»Lahko knjigi ponudili velik digitalni in medijski oder.«

»Zdaj vsi skupaj – na spletu, v mestu, na sejmu«

»V virtualnih prostorih za sestanke bodo svoje poslovne partnerje srečevale založbe Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Založba Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš in Založništvo tržaškega tiska«

»Prostor pa bomo namenili tudi mreži Traduki, ki podpira prevajanje med jeziki jugovzhodne Evrope in nemščino, s katero se bomo prihodnje leto skupaj predstavili na Leipziškem knjižnem sejmu pod sloganom Common Ground«

»Sejem uspeva na srečanjih z ljudmi. Tega pa ni mogoče predstaviti virtualno.«

»Celo leto je za nas zelo težko.«

»Odpoved je bila za nas seveda izredno težka.«

»Virtualni in fizični del bomo tesno povezali. Virtualni del bo ostal močan. Bolj bomo decentralizirani. Postali bomo bolj festival.«

»Nismo imeli težav z zdravstvenimi zahtevami. Težava so bile omejitve potovanj.«