»Vlada je sprejela nove ukrepe.«
»Veliko muzike in veliko popevkarjev, ki se bodo odlično pretvarjali, da znajo nekaj zapeti.«
»Leta 2002 smo začeli z Jezo in naslednjih šest let vrtamo po grehih.«
»Via Nova – znova in na novo Via Negativa. Ne, zlepa ne nehamo. Nočemo.«
»Po 20 letih nas je čedalje več neprilagojencev, nekonformistov, Negativcev.«
»Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti. Pogreša poglobljeno in kompleksno refleksijo.«
»Principi delovanja Kino-Pravde so imeli izjemen vpliv in daljnosežne posledice na razvoj dokumentarnega filma. Iz njih izvira fenomen filma resnice (cinéma vérité), tj. novega revolucionarnega dokumentarnega pristopa s konca 50. let preteklega stoletja. Prav tako pa je vplivalo na vizije neoavantgardnega radikalnega filmskega gibanja Skupine Dzige Vertova pod vodstvom Jean-Luca Godarda na vrhuncu revolucionarnih 60. let. Hkrati pa še danes predstavlja navdih sodobnim angažiranim filmskim praksam v obliki (proti)obzorniških gibanj tako v svetu kakor pri nas.«
»Ta film je izpoved, pesem, trenutek, žalostinka, hvalnica, blagohotnost, naklonjenost in tudi najbolj stvarna okrutnost. Vse z namenom, da nas nagovori in se zareže v najgloblji kotiček človeške duše. V sami srčiki iste točke, kjer nas najbolj boli, očitno lahko tudi najbolj ljubimo.«
»Kaj pomeni neodvisni film v majhni in kaj v veliki filmski industriji?«
»Tu gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče v prevladujoči kinematografiji, ampak oblikuje svojo posebno nišo.«
»Z letošnjim forumom smo skušali seči v drugo smer kot z lanskim. Z Vzhoda se selimo na Zahod, od skladatelja k skladateljici, od mlajše generacije k zreli generaciji, od nekoga, ki je bil predvsem igriv, k nekomu, ki je zelo poglobljen.«
»Mislim, da je program zelo raznolik tako v generacijskem pogledu kot v rešitvah, ki jih prinašajo skladbe.«
»Veseli me, da smo vzpostavili koprodukcijsko sodelovanje z zavodom Sploh in da bomo na festivalu lahko slišali tudi dve novi skladbi, ki sta ju ustvarila skladatelja sodobne slovenske improvizirane glasbene scene.«
»Vulkanski izbruh digitalnih podob gledalca popelje globlje v kruto realnost našega sodobnega sveta.«
»Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič.«
»Je mojstrica pripovedovanja zgodb in odlično vodi igralce. Film vzbuja paleto čustev in se odvija v naravnem toku.«
»Ne moreš me avtomatizirati je ubesedeno bistvo razmerja med človekom in strojem v visoko mehaniziranem okolju pristanišča.«
»Prvenec Ione Păun raziskuje paradokse družbene odgovornosti v času zamujene prihodnosti.«
»Glasbenik in vsestranski umetnik Tomaž Grom s senzibilnim in igrivim prepletanjem raznovrstnega filmskega gradiva in fotografij pogumno vzpostavlja intimen in ganljiv dialog s svojimi spomini in notranjimi občutji.«
»Tokrat pripravljeno bo vsekakor še ne slišano in ne videno.«
»Še vedno me sicer vabi draž neznanega, ki se ga s strahom veselim. Tu mislim predvsem na muziciranje z Žigo.«
»Kadar nastopam solistično, vedno improviziram.«
»Včasih gre za nekakšen ohlapen opis iz dveh, treh pridevnikov, kakšno občutje bi želel ustvariti, včasih si določim, z naborom katerih tonov bom začel ali pa kaj tretjega.«
»Komaj čakam, da prideš in nove poti razvoja slovenskega filma.«
»S filmom Komaj čakam, da prideš napisala eno najčudovitejših poglavij sodobne slovenske kinematografije.«
»Odsotnost spomina polni praznino z zvoki in podobami, ki so se shranile v času in prostoru.«
»V tem filmu je ljubezen tista, ki te komaj čaka. Njej si obljubil, da spet prideš.«
»Kako to, da slika in zvok ne gresta skupaj? Zakaj je včasih nemi posnetek najbolj zgovoren? Kako si lahko s projekcijo pretekle podobe prikličem ne le spomin, ampak tudi prihodnost? Vse to so vprašanja, na katera film izjemno intimno odgovarja. Se vidimo.«
»Ob razmišljanju o petih elementih sva prišla do ugotovitve, da skupek primarnih elementov tvori pogoje za življenje. Da bi prikazala nekaj živega, sva se usmerila v animacijo. Hitro prelivajoča se svetloba namreč ustvarja iluzijo gibanja in objektu vlije neke vrste dušo/animo. Objekt tako na neki način oživi.«
»glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije.«