»Seveda, kljub obsežnim raziskavam in dokumentiranju druge svetovne vojne, še vedno odkrivamo nove plasti in poglede.«
»Te izkušnje – sovjetska dominacija, prisilne migracije, kolektivna krivda in povojne čistke – so močno zaznamovale njihov odnos do Evropske unije, sprave in politične stabilnosti.«
»Sodobni konflikti, zlasti v Jugovzhodni Evropi, Rusiji in Ukrajini, so še vedno prežeti s spomini na preteklost in nerešenimi ranami.«
»Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo zgodovinarji primarno pedagogi, ki smo hkrati raziskovalci.«
»Če zgodovina res služi kot učiteljica življenja, je naša naloga, da jo prenesemo med ljudi.«
»Stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski.«
»Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno od svojih del in ga suvereno podpisal (kot vse preostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi.«
»Zmotno sem verjel v Rusijo velikih talentov.«
»Nisem verjel, da se lahko zgodi aneksija Krima in doneckizacija Ukrajine, zato pravim, da nikoli ne smemo zaupati strokovnjakom.«
»Verjel sem v Rusijo velikih talentov, ki je z improvizacijo sposobna premagati kaos in odpravljati krize. Od takrat imam velike težave, tudi Puškinovo nagrado, ki mi jo je podelil Putin, sem vrnil.«
»Ne zaupajmo strokovnjakom. Samo opazujmo dogajanje.«
»Najtežje se je znajti v temi tega trenutka. Potem ko se nekaj že zgodi, ljudje vse vedo.«
»Prikazati zgodovinsko resnico v vsej njeni veličini, kakor tudi v zablodah, tragiki in zločinih.«
»Ali ni vsako naše dejanje, tudi kriminalno, samo sledenje osnovni življenjski matrici?«
»Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše.«
»Zgodba je izredno komplicirana, raznih prelomnih dogodkov, ki so krojili dogajanje, je bilo v teh letih nešteto, bili so zelo burni časi, ki so v italijanski psihi pustili eno veliko sled, kajti še danes v javnosti poslušamo, da morajo Istra, Dalmacija in Reka znova postati italijanske.«
»Prikazati zgodovinsko resnico v vsej njeni veličini, kakor tudi v zablodah, tragiki in zločinih.«
»Organsko se je narodnoosvobodilni boj vključeval v vojni napor protihitlerjevske koalicije, pa tudi, kako usodno so nanj vplivala nastajajoča nasprotja med Vzhodom in Zahodom.«
»Ob 75-letnici osvoboditve smo želeli le uradno zaznamovati datum, ki smo se ga že do zdaj vsako leto spominjali.«
»Vedno so bili nekako preveč tiho, preveč pozorni, preveč uslužni in videti je, da se lahko z narodom dela, kakor se hoče.«
»V navdihu in stališčih občinskega praznika, ki ga je desnosredinska mestna skupščina sprejela na županov predlog, se večina avtohtone slovenske narodne skupnosti ne prepozna, zato imamo sedaj nov praznik, ki razdvaja občane, obuja stare konflikte, je izključujoč in zakrknjen, namerno spregleduje potrebe mladih ljudi po povezovanju in nadgradnji družbenih odnosov in ne upošteva možnosti nastavitve pluralne spominske pripadnosti mestu Trst.«
»Ne se spravljati v analizo polpretekle zgodovine teh krajev, ki je že tako ali tako žalostna in tragična, ter spodbujati nestrpnosti, namesto da bi gledali, kako lahko rešujemo gospodarstvo in socialne težave.«
»To je bila takrat zelo razširjena praksa, da so premožnim razlaščevali posesti, hiše, stanovanja, to se je dogajalo po vsej Sloveniji in Jugoslaviji.«
»O Kardelju pa sem naletel na informacije, da je razkošno živel.«
»Nobenega dvoma ni, da je bila Slovenija njegov fevd, vse pomembnejše odločitve v Sloveniji so bile sprejete v skladu z njegovo voljo.«
»Rajši imam na ulicah našo vojsko kakor rusko.«
»Kardelj je samozaverovano prepričan, da je kakor nekakšen mesija poklican, da razvije Marxovo ideologijo in jo prilagodi sodobnemu času.«
»Slovenija je imela kar nekaj pobud v smeri, da se problemi razrešijo po mirni poti, a Beograd ni ničesar upošteval.«
»Ampak, kdo bo pa hodil sem, ko jih je že toliko.«
