Omemba: Dušan Jovanović

»Bil je eden najvidnejših v zgodovini slovenskega gledališča.«

»Dušan. Oranžni veter, hlastač, impulzivni voznik, glasni orjak, gromoglasni smejalec, zadihani dramatik.«

»Ejti Štih ustvarja iz zgroženosti in sočutja.«

»Težko iz omenjenega položaja ustvariti nekaj, kar ni osladno, sentimentalno in kičasto.«

»V sliki je prepoznal požrešnega otroka, ki vse poje, tudi svoja starša.«

»V groteskno obarvanih umetničinih delih prepoznava ljudožerske elemente.«

»Slikice«

»Mediteranski humor, ki ga avtorica vtke v opis dalmatinskega para in njunih vsakdanjih situacij.«

»Sedanje razmere so idealne, če hočeš biti diktator.«

»Kapitalizem ne more imeti človeške podobe, vsaj dokler ne bomo postavili v središče človeka, ne pa ekonomije.«

»Ne samo pri nas v Sloveniji, ampak tudi v Srbiji, ZDA, ljudje že protestirajo.«

»Vojna je. Vem, a jutri bo mir, le kakšen človek bo iz njega?«

»Bodi, kar si. Bodi velik.«

»V šovbiznisu ni prostora za samosabotažo.«

»Ko sem bila mlajša, sem imela večjo potrebo po potrditvi okolice, nisem zaupala vase.«

»Še toliko bolj, če me je strah. Večji kot je strah, odpor, bolj je pomembno zame, da ga premagam.«

»Moraš se prodajati, biti podjetje sam zase.«

»Priznajmo si: v slovenski kulturi je veliko povprečnosti. Še vedno so tudi vrhunske stvari, ki pa ne nastajajo zaradi sistemske logike, ampak nastajajo zunaj tega.«

»Daj nehaj, tvoje življenje ni tako zanimivo, da boš čisto avtobiografsko pisal. Raje napiši roman, pa vmes poleg slabovidnosti vklopi še politiko, pa malo seksa, pa bo zanimivo.«

»Bodi čim manj opazen, bodi čim bolj običajen, bodi kot moj slepec iz romana, čim manj dviguj glavo, da te ne bodo potolkli, in bodi čim bolj prilagojen tej splošni mentaliteti, pa boš imel za kruh pa mleko.«

»Če je v gledališču avditorij oddaljen, je treba govoriti glasneje, več si lahko privoščiš od daleč. Jaz pa hlepim po gledališki intimi.«

»Vendar pa sem bila Mladinskemu zelo zvesta, drugje sem igrala samo, kadar sem imela čas za to. Nikoli nisem delala dveh predstav hkrati.«

»To je bila zame najzahtevnejša in prelomna vloga, ker je bilo to prav leta 1999, ko sem čutila, da se vzorci ponavljajo.«

»Največjo bližino sem imela s Pio, eno od treh osamljenih žensk v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija.«

»Na to vlogo sem čakala 30 let.«

»Vsi so me spraševali, kdo je ta, ki igra trapasto mamo!«

»Naša želja je, da bi mesto v teh dveh tednih živelo z našim festivalom.«

»Vesela, srečna sem, drugega trenutno ne znam povedati.«

»Dobra vloga hitro nastane, če je dober tekst. Ker tam že v osnovi vse funkcionira.«

»Gledališču pripada do popolnosti. Kdor jo pozna, ve, da ne bo zamudila nobene gledališke vaje, da svoje delo postavlja pred vse.«