Omemba: Branko Meh

»Odgovornost za to, da v delovnih okoljih ne prihaja do izbruhov, tako ni le na strani vodstva, ampak tudi vseh ostalih, zlasti zaposlenih.«

»Morate določiti ukrepe, ki preprečujejo širjenje okužbe in omogočajo, da bi se delavci na delovnem mestu počutili varne.«

»Za to, da bo gospodarstvo lahko dobro preživelo in da bo lahko preživelo nas, je pomembno, da se držimo preventivnih ukrepov povsod.«

»To bi tudi pomagalo slovenskemu gospodarstvu, da bi bilo bolj konkurenčno v Evropi, in da bi se povečalo povpraševanje po naših storitvah tudi na domačem trgu.«

»Osebno ne pričakujem, da bi ukrepi na področju davka na dodano vrednost bistveno pripomogli k oživljanju gospodarstva.«

»Mi smo to dejansko naredili. Smo za podjetja plačali prispevke, nadomestili smo plače in tako naprej. To ima veliko večji učinek kot prek posrednih davkov. Nemčija v takem okviru tega ni naredila.«

»Aktuarski izračun bi verjetno pokazal neko natančnejšo številko, ampak red velikosti je približno tak in s tem smo hoteli pokazati, da ta problem ekonomsko ni zelo velik in ni ekonomsko nerešljiv. Ne predstavlja velikega bremena za državni proračun in ne predstavlja tudi velikega bremena za tiste samozaposlene, ki bi bili dolžni ta prispevek plačevati sami.«

»Bilo bi prav, da dobijo neki temeljni osebni dohodek, tako kot so ga dobili za čas koronavirusa. Ta ukrep bi bil zelo dobrodošel za čas bolniškega dopusta za naprej.«

»Cilj teh ukrepov je bil ohranitev delovnih mest, ohranitev podjetij.«

»Gledati je treba na dolgi rok, gospodarstvo ne more brez bank, prav tako banke ne morejo brez gospodarstva.«

»Računamo na likvidna sredstva.«

»V prejšnji krizi smo potrebovali leta, da smo se premaknili z mrtve točke, zdaj pa so bili ukrepi sprejeti v kratkem času.«

»Ker je bil šok zunanji, neznan, smo se morali nosilci denarne politike in bančniki še toliko bolj odločno odzvati.«

»Če sta bila prvi in tretji protikoronski sveženj zelo učinkovita in dajeta dobre rezultate, imamo težave z drugim svežnjem, ki žal ne deluje in podjetjem ne pomaga z likvidnostmi sredstvi, ki jih nujno potrebujejo, zato bo NSi v vladi začela spodbujati, da se drugi sveženj čim bolj popravi in prilagodi na zamujeni čas.«

»Gospodarstvo še vedno računa in potrebuje likvidnostna sredstva, saj so se z dosedanjimi ukrepi dobro ubranila delovna mesta, zdaj pa potrebujemo sveža sredstva za ponoven zagon.«

»Ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa sta v osnovi dobro odgovorila na potrebe gospodarstva, potrebni bi bili le manjši popravki, ki bi ta ukrepa izboljšali.«

»Pomembno je tudi, da se nadaljuje priprava ukrepov za četrti sveženj in popravkov drugega svežnja, kar bi bistveno pomagalo podjetjem v Sloveniji.«

»Vsaka kriza pomeni tudi priložnost. Tisto, kar ne deluje, lahko uredimo.«

»Naša anketa je potrdila to, kar nam člani vsakodnevno sporočajo. Situacija je zares kritična, upad naročil pa se predvideva tudi v prihodnjih mesecih. Je pa spodbudno, da bo veliko naših članov lahko uporabilo državno pomoč.«

»To je še en dokaz več, da delamo v korist obrtnikov in podjetnikov.«

»Ukrep čakanja na delo je izjemno pomemben, saj dela v številnih panogah ni in ga še nekaj časa ne bo. Z terena vsak dan prihajajo informacije, da bodo s tem ukrepom lahko zadržali zaposlene in ohranili delovna mesta. Zato smo vlado znova pozvali, da naj ukrep čakanja na delo velja za vse prizadete panoge in ne le za mesec junij.«

»Ukrep čakanja na delo, ki se podaljšuje za en mesec, nikakor ne zadosti trenutnim razmeram.«

»Vse ocene kažejo, da bo okrevanje turizma izjemno počasno, kar pomeni, da bo potreba po polni zaposlitvi vseh zaposlenih nastopala zelo počasi oz. letos sploh ne.«

»Gostinsko-turistična panoga se ne more pobrati v petih dneh. To ni tovarna.«

»V OZS-ju smo že prejšnji teden na srečanju predstavnikov gospodarstva in vlade apelirali, da mora ukrep čakanja na delo veljati za vse prizadete panoge, ne le za turizem in gostinstvo.«

»Menimo, da ni razloga, da bi bil ukrep subvencioniranja čakanja na delo omejen zgolj na gostinstvo in turizem.«

»Še popoldne je kazalo, da bi vlada utegnila podaljšati ukrep čakanja na delo za štiri mesece ali celo do konca leta, in to zaposlenim v vseh prizadetih panogah.«

»Za nas je bistvenega pomena to, da se podaljša čakanje na delo.«

»Vemo, da banke spet ne dajejo kreditov, vemo, da državno poroštvo ni uspešno.«

»Veljale bi do konca novembra, in sicer bi morali delavci opraviti vsaj polovico ur, torej vsaj 20 na teden, in za to bi dobili 448 evrov bruto.«