»Zato je v Nemčiji vse večji odpor proti evropski uradni politiki, ki zahteva zmago v Ukrajini za vsako ceno, vse več je prepričanja, da je nujna diplomatska rešitev.«
»Rečeno je bilo, da bomo šli pri zdravstvu naprej s politiko malih korakov. To se mi zdi pomembno sporočilo predsednika vlade, ker se je tudi na drugih področjih v minulem tednu pokazalo, da je vlada bodisi spremenila strategijo ali pa na neki način priznava, da stvarem ni kos. Upam, da gre za spremembo strategije – da so po letu in pol ter po napovedih številnih reform ugotovili, da politike velikih korakov ni mogoče izvesti. Vse velike korake so zmeraj obljubljale nove stranke. Rutinirane stranke so bile pri napovedovanju sprememb bistveno previdnejše. In če pomeni, da je vladajoča grupacija v tem smislu dozorela, je to v resnici pozitivno sporočilo.«
»Začel je nižati pričakovanja oziroma črtati reforme s pojasnilom, da bodo nekatere razvojno manj prioritetne zadeve morale počakati naslednji mandat, ki ga je seveda napovedal.«
»Neka strateška usmeritev ob zdravstvu in inflaciji bi lahko bile teme, ki jih trenutno na dnevnem redu niti ne vidim: kaj je z našo inovacijsko in znanstveno politiko, kaj se dogaja z visokim šolstvom, izobraževanjem na splošno. Bioritem v politiki, ki je vezan na rezultate javnomnenjskih raziskav, je napačen, ker je v politiki treba povleči tudi poteze, ki jih ljudje nimajo radi. Politiki naj torej ne bo to edini kompas.«
»O tem je bil najprej 'obveščen' Twitter, potem pa smo mi izvedeli, da bo prišel. Bomo videli, kaj bo prihodnji teden, ali bomo videli še kakšno soočenje glavnih pretendentov za mandatarja.«
»To se v nogometu ne dela, razen če res hočeš gledalce prepričati, naj naslednjič ne pridejo na tekmo. Ne bom rekel, da je bila ta taktika reklama za volilno abstinenco, ker je precej ostalih dogajanj, ki bodo spodbudila volivce k odhodu na volišča. Seveda razumem, zakaj so tako 'igrali', ampak všeč mi pa ni.«
»Če ima predsednik vlade svetovalce, ki znajo brati podatke javnomnenjskih raziskav, in če so mu pripravljeni odkrito povedati, bi mu morali povedati, da mu ne kaže zelo dobro in da je prvi del kampanje zamudil.«
»Vsi poznamo prvo televizijsko soočenje, ki je zaznamovalo sodobno politiko, med Nixonom in Kennedyjem. Na radiu je zmagoval Nixon, na televiziji pa Kennedy. Soočenja torej danes tudi gledamo, ker je pomenljivo, kako se nekdo odziva, kako naslavljajo drug drugega in kako se navsezadnje rokujejo. Televizija te zelo razgali. Vidi se, ali ima nekdo dober ali slab dan.«