Omemba: Alen Jelen

»Žlahtni meščan«

»Zgodbe o predoru nam ponujajo tudi lastno možnost rešitve, zato ker nam je v resnici mar in se ne požvižgamo na vse – zato so stvari zle, grde in neprijetne.«

»Predor rešitve je sinonim za strahove ujetih v nas, vendar je hkrati tudi prispodoba za lepoto, luč, ki posije na koncu predora.«

»Preko lika gospoda Jourdana, bolestno obsedenega s svojo družbeno veljavo in videzom, se Moliere sicer primarno ukvarja z vprašanjem povzpetništva, vendar ga danes, v času dominacije potrošnje in virtualnih prostorov, ki temeljijo na popularizaciji površinskih vrednot, lahko beremo tudi kot sodobnega, razdrobljenega posameznika, ki indice za oblikovanje svoje identitete išče v svetu hiperprodukcije videzov: Jourdain vrednote išče zunaj sebe, in to ne zaradi vrednot samih (ne zaradi ljubezni do umetnosti, znanja ali drugih veščin), temveč zgolj zaradi videza kultiviranega duha, ki naj bi mu prinesel določeno družbeno prepoznavo in veljavo. Ni zmožen globlje predanosti in vztrajnosti v kateri koli aktivnosti, ki ne ponuja instantne zadovoljitve, njegova nečimrnost in nagoni so njegovo ključno vodilo. To se mi zdi zelo simptomatsko za sodobno družbo, ki temelji na instant užitkih in hedonizmu. Jourdainov 'žlahtni jaz' je konstrukt, ki ni last notranje motiviranih, osebnih stremljenj in zanimanj, temveč je nekritično prevzeta, od zunaj vsiljena identiteta. Pri tem se opira na razne strokovnjake, ne zaupa ne v svojo presojo ne v presojo svojih bližnjih, temveč verjame le mnenju tistih, ki so sposobni s kultiviranim govoričenjem ustvariti videz avtoritete. Prav tako je dogodkovno središče te komedije priprava na dvorno zabavo; zabava je motiv, ki v sebi nosi zelo sodobno nagnjenje k nenehnemu iskanju ugodja in zadovoljevanja impulzov. Liki učitelja plesa, učitelja glasbe in učitelja filozofije pa ponujajo tudi indice za kritiko umetnosti (in etike), ki podlegajo diktatu tržnega kapitala. Kritiko poblagovljene, utilitarne umetnosti, ki v rokah korporacij služi predvsem spodbujanju ideologije potrošnje in tako ni več umetnost, temveč le še potrošna dobrina.«

»Moliera sem imel priložnost režirati samo enkrat, in še to med študijem na AGRFT-ju. Za režiserja je vedno izziv režiranje klasičnih del, saj so dobro poznana. Gledalci in poslušalci jih z zanimanjem pričakujejo. Prav je, da imamo klasična dramska besedila prirejena tudi za radijsko igro. V našem arhivu jih je kar nekaj. In kljub temu da so to klasična dela, so še kako aktualna in brezčasna. Tako kot Žlahtni meščan, v katerem se Moliere pozabava z željo po družbenem napredku, pretvarjanju, pokaže na snobizem in absurdnost nekaterih družbenih norm.«

»Zvočno uglaševanje, skupno vokaliziranje ali t. i. 'komunikativna muzikalnost' je pomemben del stika in komunikacije med dojenčkom in odraslim.«

»Zanimiv je že sam nastanek besedila, za katero je dramatik dobil naročilo z dvora Ludvika XIV. z začrtano temo 'turški obred'.«

»Satirično besedilo o častihlepnem in brezkompromisnem meščanskem povzpetniku Jourdainu ... pa prirejevalka Evelin Bizjak v luči današnjega časa dominacije potrošnje bere tudi kot besedilo o razdrobljenem posamezniku.«

»Ostajamo branik avtohtone radiofonske umetnosti.«

»Vrhunskost nam priznavajo na festivalih, saj stremimo k dovršeni zvočni podobi.«

»A ste igro posneli v ambientu?«

»Da vi, ki delate klasične igre, popolne, ste že malo za luno.«

»S svojim večdesetletnim delom je resnično dokazal, da se da enovito združiti primorski kulturni prostor in s tem slovenskega. Umetnik je živ dokaz povezovanja, saj je nastopal in delal tako v Benečiji, na Goriškem, Tržaškem in Koprskem, presegal je ideološke in strankarske jezove, bil vse življenje predan gledališkemu artizmu, slovenski besedi in utrjevanju dostojanstva slovenskega človeka.«

»Kdor hoče naprej, mora naprej. Če je treba, prek trupel, mora prek toplih človeških trupel.«

»Tematika je res težka, vendar glede na to, da sva bila z Blažem precej uigrana, ko smo to snemali, se mi je zdelo, da sva lahko tudi pred radijskimi mikrofoni to sproščeno odigrala.«

»Vsakokrat znova se zavemo, da se iz zgodovine nikoli nič ne naučimo. Moramo biti čuječi.«

»Brez sinergije vseh teh jezikov, s katerimi živim, ni moje poezije.«

»To je nekaj, kar vsi poznamo, a nihče ni prebral.«

»Iztoka Mlakarja je treba poslušati, ko bere Desetega brata.«

»Delo je rezultat, kot bi rekel Jurčič sam, izjemne ‘ženialnosti’, delavnosti in študioznosti.«

»Po eni strani je to skrajno učeno delo, v katerem pokaže, da ima [Petrarka] vse klasike v malem prstu, po drugi strani pa se sprašuje, kaj ga zadržuje, da kljub vsemu branju in obvladovanju visoke kulture ne zna biti srečen.«

»Glede na to, da se na svetovni ravni in ravni Slovenije pogoji za kulturo zelo spreminjajo, ne samo materialni pogoji, predvsem to, da se naša življenja in svet s prihodom umetne inteligence spreminjajo … Slovenci nismo več narod, ki si prizadeva zgolj za lastno državo in se mora kultura zaradi državotvornosti marsikateri temi odreči.«

»Eden od osrednjih problemov je časovnica sprejemanja.«

»Vsi se zavedamo, da je kultura pomemben element nacionalne identitete in so te institucije osrednje.«

»Torej priložnost, da razmislimo, kaj se dogaja s slovensko kulturo.«

»Na vseh področjih vlada negotovost in da je kultura v bistvu gospodarska panoga.«

»Njuna literarna svetova se ne bi mogla bolj razlikovati, vendar oblikovno nadvse prefinjene Dantejeve tercine in kakor iz brun zbite, pa skrajno ekspresivne rimarije očeta Romualda, polne prvinske ljudske čustvenosti, povezuje marsikaj, še najbolj pa tema odrešenja.«

»Kristusovo odrešenjsko trpljenje so očetje kapucini v Škofji Loki na najbolj nazoren način prikazali svojim vernikom, veliki Alighieri pa je trpljenje grešnikov v peklu in vicah opisal tudi kot opomin za prehod duše k višjemu odrešenjskemu spoznanju.«

»V naših zgodbah imamo primer, ko že mladostniki posegajo po mamilih med spolnimi odnosi, kar pri večini vodi v zasvojenost.«

»Fenomen kemseksa postaja čedalje bolj priljubljen in se pojavlja tudi v heteroseksualni populaciji.«