Ključna beseda: zgodovina

»Za zgodovinarja je nujno, da kritično pretrese različne vire in potem naredi nekakšno sintezo.«

»Travme naših prednikov se ne prenašajo zgolj v nekih vedenjskih vzorcih, ampak se vtisnejo tudi v genski material.«

»Leto 2024 bomo praznovali 1500. obletnico posvetitve Nazarija iz Boršta za koprskega škofa.«

»Rokopisni prevod Tacitovih Analov, ki ga hrani knjižnica palače Lambeth, je delo Elizabete I.«

»Lahko je razumeti, zakaj je kraljico pritegnila prav prva knjiga Analov.«

»Anali ponujajo precej pesimističen pogled na principat, cesar Tiberij pa je prikazan kot paranoičen tiran.«

»Splošno pravilo med Tudorji je bilo, da si lahko toliko bolj nerazločno kracal, kolikor višje si bil na hierarhični lestvici. Kraljica se ne obremenjuje s tem, da bi bila čitljiva.«

»Dobesedna prevajalka Elizabeta vloži veliko napora v ohranitev Tacitovega zgoščenega sloga pisanja in njegove slavne skoposti z besedami.«

»Ob 60-letnici inštituta in sistematičnega zbiranja gradiva za proučevanje novejše zgodovine gre za obžalovanja vreden zaplet, katerega korenine tičijo v slabo zastavljeni raziskovalni politiki slovenske vlade, česar pa si razvita in civilizirana družba, v katero naj bi sodili, ne bi smela privoščiti.«

»To kaže na dejstvo, da država ni poskrbela za sistemsko financiranje specialnih knjižnic na področju znanosti in sili raziskovalne ustanove, da zapirajo vrata svojih knjižnic zainteresiranim uporabnikom.«

»Knjižnica je kot integralni del 60-letne zgodovine Inštituta za novejšo zgodovino tudi nepogrešljiv sestavni del slovenskega zgodovinopisja in je ni mogoče obravnavati izolirano in brez težkih posledic za celotno stroko. Zato je njeno zaprtje ne le škodljivo za strokovno javnost, temveč za slovenski nacionalni interes, katerega del bi moralo biti temeljito in vsestransko raziskovanje preteklosti.«

»V danih okoliščinah, ko ministrstvo drastično zmanjšuje namenska sredstva za financiranje inštituta in njegove dejavnosti, ko je neposredno ogrožena raziskovalna dejavnost, pa tudi eksistencialno preživetje nekaterih zaposlenih ter razvoj mladih kadrov, izražamo javno podporo sanacijskim prizadevanjem Inštituta za novejšo zgodovino.«

»Njegovi komedijanti so pomembnejši kot vsi Kardeljevi, Marinkovi in Mačkovi katekizmi. Ostali bodo kot narodna pesem, za onimi le prah in pepel.«

»To delajo puritanci in črkogrizci …!«

»Jasen, stvaren in na svojih nogah.«

»Ata, mama in jaz živimo zelo skromno. Posteljnina je izrabljena in zakrpana, nimam svoje sobe, ne morem kupovati knjig, kolikor bi jih rad.«

»Nesreča nam ja kar naprej za petami, vendar smo srečna družina. /…/ Zelo smo navezani drug na drugega, središče te navezanosti pa je mama.«

»Zmeraj večjo lepoto in užitek …«

»Danes se dejstvo, da je Maribor z okolico slovenski, marsikomu zdi samo po sebi umevno, in ker je stoletje za nami, je to dejstvo tudi zelo oddaljeno.«

»Zato je še toliko pomembneje, da na pogum, domoljubje in odločnost Rudolfa Maistra s soborci vestno opominjamo in se jim z vso hvaležnostjo tudi zahvaljujemo ter se jih spominjamo.«

»Prav zato sem globoko prepričan, da v vsakem izmed nas lahko najdemo precejšnjo mero Maistrovega domoljubja, odločnosti in tudi drugih odlik, ki so ga naredile, tudi s pomočjo zvestih borcev, tako izjemnega za slovenski narod.«

»Platana je bil eden prvih lokalov, ki je imel dobro kavo, prav takšno, kot je bila v Italiji.«

»Ideja je bila narediti škatlo za urbane boeme in urbane poslovneže, kjer se pijejo campari, caipirinha, martini.«

»Rekord je bil 18 kilogramov v enem dnevu.«

»Malice, ki smo jih stregli, sem poskusila vsak dan. Če ni bila dobra zame, ni bila dobra niti za druge.«

»Vsak dan ob istem šanku, le redkokdo je manku, vse sami stari znanci, v malem vsi pijanci, boemi, hazarderji, ljubimci in bleferji, vsak dan ob istem šanku, vsak dan ob istem šanku.«

»Žalostno je, da poznamo le nekaj imen iz tega obdobja slovenske zgodovine.«

»Želeli smo govoriti tudi o ženski, ki smo jo postavili v zlato sobo. Med drugim predstavljamo mater Eleonoro, ki je kot prva prednica uršulinskega samostana skupaj z naprednimi ljubljanskimi meščani ustanovila šolo za meščanska dekleta.«

»To gibanje po besedah Irene Žmuc 'spremeni tudi našo deželo'.«

»Verjetno bi danes potrebovali kritično distanco do prostora in časa, v katerem živimo, saj razsvetljenega mišljenja ni nikoli dovolj.«