Ključna beseda: zgodovina

»Ob 75-letnici osvoboditve smo želeli le uradno zaznamovati datum, ki smo se ga že do zdaj vsako leto spominjali.«

»Vedno so bili nekako preveč tiho, preveč pozorni, preveč uslužni in videti je, da se lahko z narodom dela, kakor se hoče.«

»V navdihu in stališčih občinskega praznika, ki ga je desnosredinska mestna skupščina sprejela na županov predlog, se večina avtohtone slovenske narodne skupnosti ne prepozna, zato imamo sedaj nov praznik, ki razdvaja občane, obuja stare konflikte, je izključujoč in zakrknjen, namerno spregleduje potrebe mladih ljudi po povezovanju in nadgradnji družbenih odnosov in ne upošteva možnosti nastavitve pluralne spominske pripadnosti mestu Trst.«

»Ne se spravljati v analizo polpretekle zgodovine teh krajev, ki je že tako ali tako žalostna in tragična, ter spodbujati nestrpnosti, namesto da bi gledali, kako lahko rešujemo gospodarstvo in socialne težave.«

»Tu prebiva res cvetoča družba plemenite gospode ... Tako sem našel tu povsod zadosti znancev. Neka določena gospica, katere priimka ne bi rad razodel, mi je bila posebej naklonjena.«

»Vpraša se, kdo je izumel glagolico … to ostane pač večna uganka.«

»Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov potrebna stvar kakor čebela.«

»Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu.«

»Včasih tam ni bilo več kot dveh ali treh oseb, z Baedekerjem v roki, ki so prekinjale šarmantno perspektivo.«

»Tudi o tem sva govorila z direktorjem galerije Uffizi, prvim Neitalijanom na tem položaju, Eikom D. Schmidtom.«

»Borba za slovensko vseučiliško knjižnico je srečno končana; začenja se končno uresničenje naše tako dolgo in tako vroče negovane želje.«

»Svetilnik naj bo, ki bo kazal našemu narodu vsikdar pot v lepšo bodočnost!«

»Imenitni in učeni gospod Janez Vajkard Valvasor, baron Bogenšperški«

»v njem ni ničesar drugega, kakor le vseh zemljanov poslednji sovražnik: koščena Smrt«

»Le vkup, le vkup uboga gmajna«

»Dan, ko je v Kamayu pred 250 leti prišlo do prvega stika med Cookom in tamkajšnjimi staroselci, je za zmeraj zaznamoval smer naše države. To je čas, ko smo se podali na skupno potovanje, ki se udejanja na način, kot ga živimo danes.«

»Obletnica Cookovega prihoda v Avstralijo je pomemben dogodek za vse Avstralce.«

»Šlo je za prvo nasilje Britancev nad našimi ljudmi, a je vendar to naša skupna zgodovina in imamo skupno sedanjost, tako da je razumljivo, da imamo tudi skupno prihodnost.«

»Spoštovati je treba obe zgodbi in to je vse, na kar upamo, da imamo priložnost, da svojo zgodbo povemo tako, kot jo želimo povedati in se to spoštuje. Šele takrat lahko kot narod napredujemo, ko bosta obe zgodovini priznani in sprejete.«

»Ko so se ladje začele približevati obali, so moji predniki videli, da to sploh niso aborigini, ampak so v resnici tujci, ki so bili videti zelo drugače od nas. Dejansko smo mislili, da so duhovi.«

»Bojevniki na obali so začeli kričati in jim z gestami sporočati, naj odidejo, nato so proti njim začeli metati kamenje in kopja, ki so pristali ob nogah posadke. Če bi naši bojevniki želeli zadeti katerega od mornarjev, bi to zlahka storili. A šlo je zgolj za opozorilo. A kaj so storili Cook in njegova posadka? Odgovorili so s streli iz mušket in dejansko enega od bojevnikov zadeli v nogo.«

»Ocenjujem, da je to, kar se nam je zgodilo, zelo hudo. Je zgodovina, ki se piše zdaj.«

»Kaj lahko v muzeju zberemo o tem zgodovinskem trenutku, kaj od tega moramo ohraniti, katere zgodbe moramo ohraniti.«

»Mislim, da se ljudje po koncu krize ne bodo želeli takoj znova ukvarjati s koronavirusom na razstavi.«

»…vidili še niso nikoli nobeniga beliga«

»Mons Terglou Carnioliae«

»Drobe naj jih in uživajo naši mladi računarji«

»Ko mrtvi žive uče«

»Raste mi cvetica krasna, v solnce vedno se obrača …«

»Zdaj pa vse tole okrog nas. Za Johana Ota deja vu.«