Ključna beseda: umetnost

»Muzeji morajo pripovedovati številne zgodbe in obiskovalca ne smejo prepuščati samega sebi s predpostavko, da je sam odgovoren za razumevanje del. Takšen pristop je napačen.«

»Star tip muzeja, kjer so kazali samo objekte in nič drugega, včasih celo brez napisov, saj so obiskovalci dela poznali iz šole, ne deluje, saj te družbe ni več. Ne moremo voditi muzejev za družbo, ki je ni več.«

»Ustavila se je pred nizozemsko sliko iz 17. stoletja, jo opazovala, nas o njej spraševala in bila povsem prevzeta.«

»S skupino avtorjev smo ugotovili, da ima nacionalizem morda večjo težo kot dejanje izbrisa. Oziroma se z njim prekriva. Pri tem spomeniku smo se spraševali, kakšno ogledalo ali preizkus nacionalizma lahko postavimo.«

»Ć deluje kot popoln znak neželene drugačnosti. Kot temna koža.«

»Za koga? Za narod. Za koga? Za partijo. Za koga? Za Tita.«

»Mediju oziroma tehnologiji dajem prednost pred vsebino besedila. Navijaške koreografije ... Mladi so v zrak dvignili črke na lepenki in na tribunah izpisovali gesla. To se mi zdi izjemno seksi, ker sem digitalni umetnik.«

»Za koga je tudi seksi. Številna politična gesla tudi danes odgovarjajo na to vprašanje.«

»Nepopustljivost, jeza, pohlep, pijančevanje in vse to so v primerjavi zgolj puhlice: prav skozi ošabnost je hudič postal hudič: ponos vodi vse druge v vice: to je popolno protibožje stanje duha.«

»Seveda obstaja tudi v umetnosti. Verjetno še najbolj nazorno, ko se v ogledalu zagledajo različne zgodovinske osebnosti in mitske podobe, ki sta jih polni literarna in likovna zgodovina, najdemo jih lahko celo v glasbi.«

»Privede nas do soočenja z nematerialnimi podobnostmi – prebliskom realnega znotraj vsakodnevnega. Ozvočena telesa tako pridobivajo na svoji živi naredi sama avtoriteti in poliperspektivni haptičnosti.«

»Ni prikrivanja. Iskreno je – prav takšno, kot je, in to, kar vidimo – je to, kar je.«

»Privede nas do soočenja z nematerialnimi podobnostmi – prebliskom realnega znotraj vsakodnevnega. Ozvočena telesa tako pridobivajo na svoji živi naredi sama avtoriteti in poliperspektivni haptičnosti. Delujejo avtonomno in igrivo v svojem okolju. Film teče v krogih, vrti se, ritmično se pojavlja in izginja ter evidentno kaže na skrbno manualno zlaganje in sestavljanje slike. Ni prikrivanja. Iskreno je – prav takšno, kot je, in to, kar vidimo – je to, kar je.«

»Umetnica kot sodobna medijska arheologinja uporablja ozvočene analogne filmske naprave in 16 milimetrov širok filmski trak, s katerimi oblikuje in naseljuje razstavni prostor.«

»Ali poznamo realnost, kakšna je pravzaprav percepcija in čigava je resnica, so vprašanja, s katerimi se ukvarja umetnica. Vidimo toliko, kolikor vemo.«

»V prepletu nesreč okrog nas sem napisal knjigo, ker je na nek način nadomestek za ustno književnost«

»Tisti, ki pridejo, nam grozijo, da nam ne ukinjajo samo krompirja, čebule in paradižnika, ampak da nas kompostirajo.«

»Knjigo je napisal, ker je, kot pravi, na nek način 'nadomestek za ustno književnost', vsebinsko pa se naslanja na njegov podkast na YouTubu.«

»Kusturica v knjigi išče odgovore na vprašanja, kot so, kje so danes umetnost, svoboda in človečnost ter ali obstajata rešitev in upanje za srbski narod.«

»Poslikava je hkrati igriva in vabi k interakciji.«

»Svoj predlog razumem v smislu poklona muzeju kot kraju srečevanja in sporazumevanja.«

»Globoko prepričan v trajnost umetnosti. Bil je poklican zanjo in ustvarjanje mu je prinašalo veselje, zadovoljstvo in izpolnitev.«

»Njegove slike in poezija donijo v praznini, ki jo je pustila odsotnost ljubljenega posameznika, in hkrati prosevajo napolnjene z barvami pristne lepote.«

»To priznanje bo obenem samosvoje tako kot ata Kržo in Bienale neodvisnih.«

»V preprostosti form in kompleksnosti struktur razgaljajo kot vrhunsko oblikovani objekti, ki z neposredno, a večpomensko sporočilnostjo črpajo iz izkustvenega, empiričnega in izhajajo iz znanstvenega, raziskovalnega, iskalnega, intelektualnega in fizičnega.«

»lahko rečemo, da je Milenko kipar mnogoterih materialov in veščin, ki izhaja iz realizma oz. stilizacije prek ekspresije do skoraj abstrakcije, kjer lahko sledimo ustvarjalnemu loku elementov od pradavnine do modernizma in postmodernizma, s kombinacijo različnih materialov, veliko je gline kot prvobitnega materiala, kar ga je potegnilo tudi v mitološki svet – Ojdip, mitološki ptič, dvoglava ovca«

»vase zaprt, razmišljujoč in zelo iskren človek. Treba je tudi poudariti, da ga nikoli niso zanimali določeni trendi ali všečnost«

»je zelo pomembno, da imamo v gosteh kiparja, ki je mladost preživel v Postojni, kjer je na svoji generaciji pustil velik pečat, a tukaj še ni imel razstave, čeprav je prva umetniška dela ustvaril prav v tem kraju, od katerega pa se je po študiju nekoliko oddaljil«

»Bolj kot proučujemo opus Milenka Kočevarja, bolj se nam izkazuje kot resen, poglobljen, četudi tih opazovalec sveta«

»Dosežki, ki vodijo v napredek človeštva, so tokrat predstavljeni nekoliko drugače, kot smo običajno navajeni. A z razstavo, pri kateri je z dosežki sodelovalo vseh 26 članic – 23 fakultet in tri akademije – Univerze v Ljubljani, dokazujemo, da znanost in umetnost še vedno stopata z roko v roki in skupaj spreminjata svet in ljudi.«