»... v katerem umetnik ustvari svoj imaginarni svet, ga odpre za ljudi in jih povabi vanj. V njem uprizarja in pripoveduje zgodbe, pri čemer intenzivno gradi dialog z občinstvom, da bi navezal (osebni) stik z njim in ga – oziroma da bi se z njim – za kratek čas povezal v skupnost. T. i. interaktivnost, ki je prepoznavna značilnost uličnega gledališča, ustvari posebno atmosfero, zato je srečanje z uličnimi umetniki več kot to; je edinstveno in neponovljivo doživetje.«
»Spominjajo na zajete podobe vode in forme, ki jih lahko najdemo v naravi. Organske oblike so mehke, pretočne in valujoče. Kljub svoji mehkobi na vsake toliko iz grafičnih listov zazeva praznina, ki nas opominja na minljivost.«
»Beseda v nekaterih vzhodnih kulturah pomeni neposnemljivo rjo, čar starosti oziroma patino časa. Saba kot element lepote v japonski kulturi uteleša vez med umetnostjo in naravo. Je preperel kamen, razcefranost, ki priča o mnogih rokah, ki so se dotikale slike na njenem robu. Je očarljiva spremljevalka, ki je ni mogoče posnemati in jo s seboj prinese čas.«
»Perne zavrne idejo ustvarjanja bodisi pod krinko neiskrene bodisi nemočne družbene kritike in se posveti raziskovanju sveta skozi prepričljivo avtentično, fantazijsko ikonografijo in neprekosljivo slikarsko intuicijo.«
»Naposled tudi lasten akt neprestanega slikanja mrež s ponavljajočimi se mučno natančnimi detajli primerja z mehanično potezo robota; tudi umetnikova gesta je izrazito avtomatizirana, a mu hkrati omogoča osmisliti lastno prakso in delo.«
»Če pomislite na ogromen kulturno-zgodovinski pomen Irana, bi moralo res že zdavnaj priti do te razstave. Kot v mnogih državah v regiji, naše današnje dojemanje določajo politična vprašanja in sodobne skrbi. Za Iran to še posebej velja od islamske revolucije leta 1979, ki je formativni dogodek v našem kolektivnem spominu.«