Ključna beseda: umetnost v mesecu oktober 2021

»Absolutno gre za morje brez romantike.«

»Besede so dovolj močne, za to nisem potrebovala podob.«

»Ključen trenutek pri ustvarjanju je bil, ko sem se zavedla, da obstajajo ready-made podobe. Kot se oblačim v obleke iz druge roke, sem se odločila tudi v filmu uporabiti podobje iz druge roke.«

»Sem hči italijanskih migrantov v Belgiji in me zato tematika osebno zadeva.«

»Zaključiti sem ga morala, tudi če bi bil to moj zadnji film.«

»Film sem namreč odkrivala, medtem ko sem ga delala.«

»Da besede počasi pronicajo v nas in nas nazadnje povsem preplavijo, pri tem pa ponovno ovrednoti ter si prilašča podobe in posnetke, ki nam jih običajno ponujajo mediji.«

»Abstrahirane krajine tu ne delujejo kot slikarski objekti. Umetniška dela predstavljajo adaptacijo na spremenjeno telo in okolje. Podobe na slikarskih nosilcih nam odpirajo vrata v dovršeno estetsko izkušnjo, ki reprezentira določeno realnost.«

»Gre namreč za vsebine, ki so v svojem bistvu prepojene z osebno poetiko umetnice. Druga ob drugo trčita dve zgodbi, ki prepletata notranja in zunanja dogajanja avtorice.«

»Sivina slik dobi naboj transformacije.«

»V poplavi informacij pa se umetnici zdi vedno težje ločiti objektivno od subjektivnega.«

»Slikam ne manjka 'intenzivnosti njihove avre.'«

»Sodnik, res je lebdel kot metulj in pičil kot čebela. Da, če bi bil pameten, bi tekel kot jaz.«

»Veliko ljudi je vzhičenih, saj nihče ni vedel, da je umetnik, in nihče ni vedel za to zlato jamo umetniških del.«

»Njegova dela upodabljajo teme, ki so mu bile blizu: boksanje, državljanske pravice, religija, svetovni mir in humanitarnost.«

»To je neprimeren kip, izvzet iz konteksta in hkrati žaljiv. Tej ženski sta odvzeta zgodba in njeno dostojanstvo.«

»To je izobraževanje v napačni smeri, ki deluje napak s prikazovanjem podobe ženske s sodobno držo in videzom, ki je veliko bolj podoben upodobitvam starlet kot delovne ženske iz 19. stoletja.«

»Verjamem, da so kipe podirali le v državah, kjer se je demokracijo začasno prekinilo.«

»Vse je v redu.«

»Kakšno šolo želimo?«

»To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Pripelje nas do samega dna in nas ne izpusti več. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. Tako kot druge ženske je tudi Anne naredila vse za svoja otroka, za svojega moža, za svoj dom; toda minevala so leta in otroka sta odšla, sin, hči – in zdaj še njun oče. Nenadoma se znajde sama v kraljestvu, iz katerega vsi bežijo.«

»Darja je izvrstno ustvarila ta lik, to vlogo in z gotovostjo lahko rečem, da je to ena njenih najzahtevnejših vlog doslej – pa jih ni bilo malo.«